Jedro

V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v N. opr.št. St z dne 02.04.2004 na predlog upnika dovolilo proti dolžniku zaradi izterjave izvršljive terjatve upnika in sicer glavnice v višini 1.906,45 EUR z obrestmi po obrestni meri T na letnem nivoju, v primeru ukinitve obrestne mere T za obračun kratkoročnih depozitov pri bankah v Republiki Sloveniji pa se od tega dne dalje upošteva za obračun 5% letna obrestna mera od zneska 456.860,54 SIT od 19.05.2005 do 31.12.2006, od 01.01.2007 pa od zneska 1.906,45 EUR dalje do prenehanja ter za izvršilne stroške v znesku 188,36 EUR v roku osmih dni pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do prenehanja in nadaljnje izvršilne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi, izvršbo z rubežem denarnih sredstev dolžnika pri organizacijah za plačilni promet. Zoper ta sklep se je po svojem pooblaščencu, in sicer zoper točko I/2 sklepa pritožil upnik in predlagal spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da sodišče odloči, da dolžnik dolguje upniku obresti v višini zakonitih zamudnih obresti od 19.05.2005 dalje do plačila. V pritožbi navaja, da je v predlogu za izvršbo zahteval zakonite zamudne obresti od 19.05.2005 dalje, torej od dneva zapadlosti njegove terjatve po prisilni poravnavi. Sodišče prve stopnje je glede zamudnih obresti prepisalo sklep o potrjeni prisilni poravnavi za upnika razreda D, pri čemer pa je spregledalo ali pa napačno razumelo, da obrestna mera v višini T oziroma 5% letno velja le v obdobju enega leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave, torej do 18.05.2005, torej za obdobje, v katerem je dolžnik dolžan terjatve do upnikov poravnati. V kolikor pa dolžnik v roku, določenem v sklepu o potrjeni prisilni poravnavi terjatve ne poravna, pa upniku dolguje zakonite zamudne obresti in ne več obresti v višini T oziroma 5% letno. Po izteku roka, v katerem lahko dolžnik prostovoljno izpolni svoj dolg do upnika namreč tečejo na podlagi zakona zakonite zamudne obresti, ki so višje od tistih, ki so določene v odločbi. Upnik je v predlogu za izvršbo v celoti zanemaril obresti, ki mu gredo do 18.05.2005, torej do dneva, v katerem je bil dolžan dolžnik terjatev poravnati po sklepu in je zahteval zgolj zakonite zamudne obresti po izteku tega roka, do katerega pa je vsekakor upravičen.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru upnik uveljavlja plačilo svoje terjatve na podlagi pravnomočnega sklepa po izglasovani prisilni poravnavi nad dolžnikom in sicer gre za sklep Okrožnega sodišča v N. opr.št. St z dne 02.04.2004. Izvršilno sodišče pa je v izvršilnem postopku strogo vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi. V izvršilnem postopku namreč velja načelo stroge formalne legalitete, ki je uzakonjeno v določbi 17.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). To pa je v konkretnem primeru nalagalo sodišču, da dejansko obresti prisodi upniku tako, kot je določeno v točki I/2 izpodbijanega sklepa, torej tako, kot so te določene v pravnomočnem sklepu o izglasovani prisilni poravnavi. O zakonitih zamudnih obrestih, ki naj bi tekle po izteku roka, določenega v pravnomočnem sklepu prisilne poravnave v postopku prisilne poravnave ni bilo odločeno. To pa pomeni, da takih zakonitih zamudnih obresti upnik na podlagi tega izvršilnega naslova ne more uveljavljati. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.