Jedro

Za nastanek zavarovalnega primera morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja in da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov).

V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni: - v I. točki izreka tako, da se zavrne tudi tožbeni zahtevek, da je dolžna tožena stranka v roku 15 dni plačati tožeči stranki znesek v višini 103.706,60 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 29.094,52 EUR od dne 17. 5. 2006 dalje do plačila, od zneska 15.077,00 EUR od dne 5. 6. 2006 dalje do plačila, od zneska 37.122,00 EUR od dne 30. 6. 2006 dalje do plačila, od zneska 11.613,36 EUR od dne 22. 10. 2007 dalje do plačila, od zneska 10.105,73 EUR od dne 22. 10. 2007 dalje do plačila in od zneska 694,00 EUR od dne 5. 5. 2009 dalje do plačila; - v III. točki izreka tako, da tožeča stranka sama nosi svoje svoje stroške pravdnega postopka.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v višini 2.115,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citirano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 103.706,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 29.094,52 EUR od dne 17. 5. 2006 dalje do plačila, od zneska 15.077,00 EUR od dne 5. 6. 2006 dalje do plačila, od zneska 37.122,00 EUR od dne 30. 6. 2006 dalje do plačila, od zneska 11.613,36 EUR od dne 22. 10. 2007 dalje do plačila, od zneska 10.105,73 EUR od dne 22. 10. 2007 dalje do plačila in od zneska 694,00 EUR od dne 5. 5. 2009 dalje do plačila (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožeča stranka več je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v višini 4.376,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka uvodoma v pritožbi navaja, da vlaga pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje v celoti, vendar v nadaljevanju vsebinsko izpodbija le tisti del sodbe, s katerim ni uspela (I. in III. točka izreka sodbe), za kar ima tudi pravni interes, medtem, ko je II. točka izreka izpodbijane sodbe v njeno korist in zanjo ugodnejše odločitve ne more doseči. Pritožbeno sodišče je zato skladno s prvim odstavkom 350. člena ZPP štelo, da tožeča stranka izpodbija le I. in III. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje.

6. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva povrnitev škode na podlagi zavarovanja pred poklicno odgovornostjo, in sicer zaradi zatrjevanega nestrokovnega ravnanja odvetnika X pri zastopanju tožeče stranke v zadevah z opr. št. VII Pg 2275/2007 in VII Pg 1528/2009 Okrožnega sodišča v Ljubljani.

7. Pri zavarovanju pred odgovornostjo odgovarja zavarovalnica za škodo, nastalo z zavarovalnim primerom, le, če tretji oškodovanec zahteva odškodnino (prvi odstavek 964. člena Obligacijskega zakonika - OZ).

8. Izpodbijana sodba temelji na naslednjih ugotovljenih dejstvih: - Tožeča stranka je dne 4. 9. 2007 pooblastila odvetnika X da od njenega dolžnika, družba M. d.o.o., izterja terjatev v višini 114.458,42 nastalo iz Pogodbe za izvedbo obrtniških del z dne 20.4.2006 (neprerekana trditev tožeče stranke, A2, A69/19).

- Odvetnik X je kot pooblaščenec tožeče stranke v zadevi, ki se je vodila pred naslovnim sodiščem pod opr. št. VII Pg 2275/07 z dne 22. 10. 2007 vložil tožbo zoper družbo M. d.o.o. zaradi plačila 114.458,42 (A69/I).

- V zadevi VII Pg 2275/2007 je odvetnik X kot pooblaščenec tožeče stranke prejel vabilo na narok za dne 5. 5. 2009, na katerega ni pristopil, prav tako pa tudi ni podal nikakršnega razloga ali opravičila za nepristop na narok (A69/12, A69/13).

- Dne 15. 5. 2009 je odvetnik X vpogledal v spis VII Pg 2275/2007 (A69/14).

- Ker na razpisani narok za dne 5. 5. 2009 ni pristopila niti tožena stranka, je sodišče dne 29. 5. 2009 skladno z določbo III. odstavka 282. člena ZPP izdalo sklep, da se postopek ustavi, saj se šteje, da je tožeča stranka tožbo umaknila (A69/15).

- Dne 16. 5. 2009, torej še preden je sodišče ustavilo postopek v zadevi VII Pg 2275/2007 je odvetnik X vložil tožbo zoper družbo V. d.o.o., s čimer se je začel nov postopek, ki se je vodil pod opr. št. VII Pg 1528/2009, za izterjavo zneska 113.061,67 EUR, pri čemer je prišlo do različne višine tožbenega zahtevka uvelajvljanega že v postopku VII Pg 2275/2007 le pri višini zahtevane škode iz naslova razlike v ceni (za potrebno dokončanje del in že družbi M. d.o.o. plačano, dogovorjeno pogodbeno ceno) v višini 1.406,75 EUR (A70/3).

- Dne 29. 4. 2009 je pri družbi M. d.o.o. prišlo do spremembe firme, poslovnega sedeža in lastništva, tako da je družba spremenila firmo v V. d.o.o. in prenesla sedež iz G. v L., prav tako pa je 100% družbenik M. S. prodal celotni delež novemu lastniku V. M., ki je že dne 14. 4. 2009 postal tudi zakoniti zastopnik navedene družbe (vpogled v SRG in B10-B11, A70/25 – A70/27).

- V postopku, ki se je vodil pod opr. št. VII Pg 1528/09 je bil 22. 5. 2009 odpravljen plačilni nalog za plačilo sodne takse za redni postopek tožeči stranki po odvetniku X (A 70/5 in A70/6) v višini 1.920,00 EUR.

- Odvetnik X je naslovno sodišče štirikrat z dopisi z dne 9. 6. 2009, 17. 6. 2009, 29. 6. 2009, 7. 7. 2009 prosil za podaljšanje roka za plačilo sodne takse, saj ne uspe vzpostaviti stika s svojo stranko, torej tožečo stranko (A70/7 – A70/11).

- Naslovno sodišče je v zadevi VII Pg 1528/09 dne 8. 7. 2009 izdalo sklep s katerim je štelo tožbo za umaknjeno, saj ni bila plačana dolžna sodna taksa (A70/12).

- Družba V. d.o.o. je bila dne 7. 6. 2010 izbrisana iz sodnega registra, zastaranje zahtevka tožeče stranke zoper družbo M. d.o.o. in njene pravne naslednike pa je nastopilo dne 3.7.2010, torej tri leta po obvestilu o odstopu od pogodbe (neprerekane navedbe tožeče stranke).

- Odvetniška zbornica Slovenije je imela sklenjeno pri toženi stranki zavarovanje odvetniške odgovornosti po zavarovalni polici št. 123544 z dne 19. 1. 2009 (A63) in dodatku št. 1 k polici št. 123544 z začetkom zavarovanja 25. 1. 2009 in potekom zavarovanja 25. 1. 2012, ki je bila sklenjena skladno s Splošnimi pogoji za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov Pg-opo/08-4 (v nadaljevanju Splošni pogoji A72), Posebnih pogojih za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov št. Pg-opo.ood/07-2 in Klavzuli o izključitvi terorističnih dejanj št. KL-ZA-teror/02-1; iz dodatka št. 1 k zavarovalni polici 1235444, je za posameznega odvetnika od 25.1.2009 dalje znašala zavarovalna vsota 250.000,00 EUR. Zavarovana je bila odvetniška odgovornost članov odvetniške zbornice in sicer tako, da zavarovalnica jamči, da je s konkretnim zavarovanjem krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih pri opravljanju odvetniške dejavnosti, ter da pri vsaki škodi znaša udeležba posameznega odvetnika 10%, vendar ne manj kot 1.000,00 EUR (A64).

- Po dodatku št. 1 k zavarovalni polici št. 0000 (s katero je bila zamenjana zavarovalna polica 123544) z dne 2.2.2012 je bilo zavarovanje podaljšano do 25. 1. 2013 (A68).

- Pooblaščenec tožeče stranke odvetnik X je bil zavarovanec tožene stranke.

- Dne 13.12.2012 je pooblaščenka tožeče stranke odvetnica P. pri naslovnem sodišču vložila predlog za pribavo in vpogled v spisa pod opr. št. VII Pg 2275/2007 in VII Pg 1528/2009. - Iz obvestila z dnem 8. 4. 2013 Odvetniške zbornice toženi stranki izhaja, da je bil dne 10. 12. 2012 iz imenika odvetnikov izbrisan odvetnik X (B3), kar je bilo v Uradnem listu RS objavljeno dne ... 2013 (A73).

- Tožena stranka je dne 9. 1. 2013 prejela odškodninski zahtevek tožeče stranke zaradi opustitve poklicne dolžnosti odvetnika X (B1), ki ga je tožena stranka z dopisom z dne 25. 4. 2013 zavrnila (B2).

- Tožeča stranka je dne 15. 5. 2013 vložila predmetno tožbo.

9. Glavni ugovor tožene stranke, da je tožeča stranka zahtevala odškodnino po poteku zavarovanja odgovornosti odvetnika X, je sodišče prve stopnje zavrnilo, tožena stranka pa vztraja pri očitku zmotne uporabe materialnega prava. V navedeni zadevi je ključno, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje podana odgovornost zavarovalnice na podlagi Pogodbe za zavarovanje odgovornosti odvetnikov OZS-1/10 (v nadaljevanju Zavarovalna pogodba - B7) in pridruženih Splošnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti št. PG-opo/07-2 (v nadaljevanju Splošni pogoji – B8) ter Posebnih pogojev za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov št. PG-opo-ood/07-2 (v nadaljevanju - B9). Za odgovor na navedeno je treba ugotoviti, ali je v času zavarovanja odgovornosti nastal zavarovalni primer, in šele nato, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji za odgovornost zavarovalnice (obstoj odškodninske odgovornosti odvetnika).

10. Drugi odstavek 965. člena OZ določa, da ima oškodovanec od takrat, ko nastane zavarovalni primer, lastno pravico do odškodnine iz zavarovanja in nobena poznejša sprememba (npr. prenehanje statusa odvetnika in s tem zavarovanja) v pravicah zavarovanca nasproti zavarovalnici ne vpliva na njegovo pravico do odškodnine. Ali bo sporen dogodek oziroma opustitev zavarovalni primer, je odvisno od določil zavarovalne pogodbe oziroma zgoraj navedenih Splošnih pogojev, ki pa morajo odražati zakonsko zahtevo po zavarovanju odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica (9. člen Zakona o odvetništvu). Splošni pogoji v 4. členu določajo, da zavarovalnica jamči za odškodninske zahtevke, ki so jih naročniki storitev prvič uveljavljali proti zavarovancu v času trajanja zavarovanja. Za nastanek zavarovalnega primera morata biti tako kumulativno izpolnjena dva pogoja in sicer, da vzrok škode (strokovna napaka odvetnika) nastane v času trajanja zavarovanja, in tudi, da je zahtevek postavljen v času trajanja zavarovanja (gre za t. i. teorijo uveljavljanja zahtevkov). Zavarovalnica torej ne nudi zavarovanja za vsako nestrokovno ravnanje odvetnika, ampak zgolj za tisto, ki ima za posledico (pravočasno) postavljen odškodninski zahtevek (primerjaj prvi odstavek 964. člena OZ), razen če ni zavarovano (proti doplačilu) še obdobje po opravljanju odvetniškega poklica za zahtevke, ki bi jih oškodovanci uveljavljali pozneje.

11. 2. člen Zavarovalne pogodbe določa, da so s to pogodbo določene zavarovalne podlage za zavarovanje poklicne odgovornosti odvetnikov, vpisanih v imenik odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije (prvi odstavek 2. člena Zavarovalne pogodbe). V postopku na prvi stopnji ni bilo sporno, da je bila za odvetnika X 10. 12. 2012 izdana odločba o izbrisu iz imenika odvetnikov. Izbris je bil sicer javno objavljen šele 12. 4. 2013 oziroma je bila tožena stranka na podlagi obvestila Odvetniške zbornice Slovenije z izbrisom seznanjena 8. 4. 2013. Nedvomno je tudi, da ima objava izbrisa publicitetni učinek za tretje osebe, vendar je za vprašanje odgovornosti zavarovalnice ključno, da je odvetnik iz imenika odvetnikov izbrisan z dnem izdaje odločbe o izbrisu. Tožena stranka ima zato prav, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je za prenehanje dejavnosti odvetnika in s tem zavarovalnega kritja odločilen trenutek objave izbrisa iz imenika odvetnikov. Iz Zavarovalne pogodbe jasno izhaja, da so zavarovani zgolj odvetniki, vpisani v imenik odvetnikov, kdaj tretje osebe izvejo za ta izbris, za odgovornost zavarovalnice kot pogodbene stranke, ne more imeti vpliva. Splošni pogoji jasno določajo (prvi odstavek 4. člena), da mora ob vložitvi zahtevka obstajati veljavno zavarovanje, ki pa za zatrjevanega povzročitelja strokovne napake, v konkretnem primeru (zaradi izbrisa iz imenika odvetnikov) ni več obstajalo. V postopku na prvi stopnji namreč ni bilo sporno, da je tožeča stranka odškodninski zahtevek zaradi nestrokovnega ravnanja odvetnika prvič uveljavljala 8. 1. 2013 in sicer z odškodninskim zahtevkov zoper zavarovalnico (B1). Tožeča stranka nasprotnih trditev oziroma trditev o tem, da bi odškodninski zahtevek uveljavljala prej (pred izbrisom iz imenika odvetnikov 10. 12. 2012), ni podala, zato nastopa zavarovalnega primera v konkretnem primeru ni dokazala. Zgolj opravljanje poizvedb o statusu odvetnika X pri Odvetniški zbornici Slovenije, ne predstavlja postavitve odškodninskega zahtevka, ki mora biti konkretiziran in določno opredeljen.

12. Ker je nastop zavarovalnega primera nujen in prvi pogoj za odgovornost zavarovalnice, pri kateri je Odvetniška zbornica kolektivno zavarovala odvetnike pred odgovornostjo, iz tega razloga tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen (5. alineja prvega odstavka 358. člena ZPP). Zato je bilo treba zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbi tožene stranke ugoditi in tožbeni zahtevek tudi v delu, v katerem mu je sodišče prve stopnje ugodilo, zavrniti (I. točka izreka te sodbe).

13. Kljub zgoraj navedenemu pritožbeno sodišče dodaja, da tožena stranka utemeljeno nasprotuje sodbi tudi v delu, v katerem odločitev opira na nastalo škodo pri prvi odvetnikovi napaki nepristopa na narok, saj iz navedb tožeče stranke izhaja, da je odvetnik takoj vložil novo tožbo. Pri tem pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje hipotetično presodilo, da iz tožbe, ki jo je tožeča stranka vložila v zadevi VII Pg 2275/2007 izhaja, da bi bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po določbi drugega odstavka 282. člena ZPP, ki je določala, da v primeru, ko na poravnalni narok ali na prvi narok ne pride tožena stranka, sodišče pod pogoji, ki jih določa ZPP, izda zamudno sodbo, čeprav je tožena stranka odgovorila na tožbo. Odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, s katero je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen pa ni upoštevalo, ker ta odločba velja šele od 20. 2. 2010, sodišče pa bi izdalo zamudno sodbo že 5. 5. 2009. V obravnavani zadevi 5. 5. 2009 zamudna sodba ni bila izdana, zato učinek Ustavne odločbe o razveljavitvi dela zakona ni relevanten. Relevanten pa je pri hipotetičnem sklepanju, ali bi sodišče izdalo zamudno sodbo na podlagi zakonske določbe, ki ni v skladu z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje zato pri hipotetični presoji ni pravilno upoštevalo dejstva, da je bil drugi odstavek 282. člena ZPP razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010. Škoda, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljevalo na neizdani zamudni sodbi, zato ne more biti pravno priznana, saj temelji na neustavni in že razveljavljeni odločbi ZPP.

Glede drugega očitka odvetniku, da na poziv sodišča ni plačal sodne takse za redni postopek,niti ni o pozivu obvestil tožeče stranke, pa tožena stranka utemeljeno vztraja pri trditvi, da bi bilo tudi v primeru, če bi v času zavarovanja odgovornosti odvetnika pri toženi stranki tožeča stranka uveljavljala odškodnino, zavarovalno kritje izključeno, ker je ravnal naklepno. Iz drugega odstavka 3. člena Zavarovalne pogodbe izhaja, da je s tem zavarovanjem krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti zavarovanca in njegovih zaposlenih, kar vključuje tudi škodo zaradi zamude materialnih in procesnih rokov. Naklep pa je tista oblika krivde, ki izključuje odgovornost zavarovalnice.(1) V zadevi VII Pg 1528/2009 je bil postopek končan, ker taksa za redni postopek ni bila plačana. Iz okoliščine, da je v zadevi odvetnik sodišče večkrat zaprosil za podaljšanje roka za plačilo takse za redni postopek zaradi nemožnosti vzpostavitve stika s svojo stranko, tožeča stranka pa je trdila, da je bila z odvetnikom X dogovorjena, da vloži novo tožbo, za katero naj sam plača takso, je mogoče zaključiti, da je tožeča stranka odvetniku očitala naklepno opustitev plačila sodne takse za redni postopek kot tudi naklepno opustitev obvestila o stanju zadeve. Zato je tudi pritožba v to smer utemeljena.

14. Ker torej v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za odgovornost zavarovalnice na podlagi zavarovanja poklicne odgovornosti odvetnika, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano I. točko izreka sodbe spremenilo, tako da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).

15. V posledici spremembe sodbe je bilo treba spremeniti tudi stroškovno odločitev sodišča prve stopnje (drugi odstavek 165. člena ZPP). Po spremembi sodbe je tožeča stranka s tožbenim zahtevkom v celoti propadla, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, dolžna pa bi bila toženi stranki povrniti njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka je tekom postopka (v odgovoru na tožbo, petih pripravljalnih vlogah in na zadnjem naroku za glavno obravnavo) priglašala administrativne stroške v višini 30,00 EUR, pri čemer je vsakokrat v oklepaju dodala, da gre za fotokopiranje in poštnino, na zadnjem naroku za glavno obravnavo pa še potne stroške na relaciji Ljubljana – K. - Ljubljana (trikrat). Pravdne stranke morajo stroške postopka, katerih povračilo zahtevajo, opredeljeno navesti (drugi odstavek 163. člena ZPP). Tožena stranka v zvezi s potnimi stroški ni navedla, v kakšni višini jih zahteva, v zvezi z višino stroškov fotokopiranja in poštnine pa je navedla le skupen znesek, ki ga prav tako ni mogoče preveriti. Zato njen zahtevek za povračilo pravdnih stroškov ni utemeljen.

16. Tožena stranka je uspela s pritožbo, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti njene stroške postopka z obravnavano pritožbo (drugi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožena stranka je v pritožbi zahtevala povračilo plačane sodne takse za pritožbo in (ponovno) administrativnih stroškov v znesku 30,00 EUR. Iz že zgoraj navedenih razlogov ji pritožbeno sodišče tudi v pritožbi priglašenih materialnih stroškov ni priznalo. Na podlagi Zakona o sodnih taksah pa ji je priznalo sodno takso za pritožbo v znesku 2.115,00 EUR, ki ji jo je dolžna tožeča stranka povrniti v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka sodbe).

Op. št. (1): Enako določa OZ v drugem odstavku 953. člena.