Jedro

Sodišče ugotavlja, da se je stečajni dolžnik pritožil zoper 2. odstavek izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odredilo, da se Občini P. izroči terjatev stečajnega dolžnika, da se ji izročijo vzorci blaga in pet GSM aparatov, potem, ko je bil stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom začet in takoj zaključen. Ker taka odločitev sodišča prve stopnje v ničemer ne posega v pravni položaj stečajnega dolžnika, dolžnik sploh nima pravnega interesa za tako pritožbo.

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje stečajni postopek nad družbo V. d.o.o., začelo in takoj zaključilo. Občini P. je izročilo terjatev družbe do L. d.o.o. v višini 32.674,01 EUR, vzorce blaga v vrednosti 1.669,17 EUR in pet GSM aparatov v vrednosti 250,38 EUR, vse brez prevzema obveznosti. Odločilo je tudi, da se po pravnomočnosti tega sklepa odreja izbris dolžnika iz sodnega registra.

Zoper ta sklep, konkretno zoper 2. odstavek izreka sklepa, se po svojem pooblaščencu pritožuje stečajni dolžnik in predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da je sklep v izpodbijanem delu popolnoma nepravilen in nezakonit, saj terjatev do družbe L. d.o.o., dejansko sploh ne obstaja oz. je njen obseg v celoti sporen, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje Občini P. izročilo neobstoječo terjatev. Tudi vzorci blaga ter pet GSM aparatov sploh niso bili v lasti dolžnika. Sicer pa ima sklep v izpodbijanem delu vsebinske in formalne pomanjkljivosti, zaradi česar ga sploh ni mogoče preizkusiti.

Pritožba stečajnega dolžnika ni dovoljena.

V stečajnem postopku se glede na določilo 15. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), če s tem zakonom ni določeno drugače. Po določbah 343. čl. ZPP pa je dolžno pritožbeno sodišče prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavreči. Glede na določilo 3. odst. citirane zakonske določbe je pritožba nedovoljena, če jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice ali oseba, ki se je pritožbi odpovedala ali jo umaknila, ali če pritožnik ni imel pravnega interesa za pritožbo.

V obravnavanem primeru pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je stečajni dolžnik pritožil zoper 2. odstavek izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče odredilo, da se Občini P. izroči terjatev stečajnega dolžnika do družbe L., da se ji izročijo vzorci blaga in pet GSM aparatov, potem, ko je bil stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom začet in takoj zaključen. Ker taka odločitev sodišča prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča, v ničemer ne posega v pravni položaj stečajnega dolžnika, saj se njegov pravni položaj v ničemer ne spreminja zaradi te odločitve, pritožbeno sodišče zaključuje, da stečajni dolžnik sploh nima pravnega interesa za tako pritožbo. Zato jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.