Jedro

Če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne priloži listin, določenih v 3. odstavku 13. člena ZST, takšen predlog ni formalno nepopoln (in se ga ne zavrže), ampak ga je potrebno obravnavati po vsebini (in zaradi neutemeljenosti zavrniti).

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa o zavrženju tožbe in zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom opr. št. Pd 143/2007 z dne 3.9.2007 tožbo tožnika z dne 26.5.2007 in njeno dopolnitev z dne 20.8.2007 zavrglo, poleg tega pa je s sklepom opr. št. Pd 143/2007 z dne 3.9.2007 zavrglo tudi tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper navedena sklepa se z laičnima pritožbama, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga pritožbenemu sodišču, da njegovi pritožbi ugodi, izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne sodišču sodišču prve stopnje v nov postopek.

V pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe navaja, da je imela njegova tožba skupaj z dopolnitvijo jasno in točno določen zahtevek, da so bili tožbi priloženi dokazi za ugotovitev dejstev, na katera je tožnik oprl svoj tožbeni zahtevek, razen tega pa je v tožbi oziroma v dopolnitvi tožbe predlagal tudi zaslišanje določenih prič. Določenih dokumentov zaradi objektivnih okoliščin ni mogel posredovati sodišču. Tožbeni zahtevek je bil jasen, saj je tožnik v tem individualnem delovnem sporu zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi za mesto svetovalca za osebno zavarovanje, poleg tega pa je zahteval tudi razglasitev za nične posamezne določbe aktov tožene stranke, na katerih temeljijo pogodbe o zaposlitvi svetovalcev in zastopnikov. Kljub laično napisani tožbi je to zadostilo vsem kriterijem po ZPP, zato bi moralo sodišče tožbo vzeti v obravnavo. Ker tega ni storilo, je izpodbijani sklep nezakonit. Tožnik bi lahko pred glavno obravnavo tožbeni zahtevek še modificiral, z zavrženjem tožbe pa mu je bilo to onemogočeno. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ne izhaja, zakaj je njegova tožba neprimerna za obravnavo.

V pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks navaja, da je sodišču prve stopnje poslal vse listine o družinskih članih (o ženi, saj oče in mati ne štejeta za družinska člana). Že v tožbi je navedel, da njegova žena Meri nima niti prihodkov niti zaposlitve, zato ni pridobila niti dohodninske odločbe, ker ji ni bilo potrebno oddati napovedi za odmero dohodnine. Glede na to tožnik sodišču teh listin sploh ni mogel posredovati.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijana sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

K pritožbi zoper sklep o zavrženju tožbe: Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vložil laično tožbo s tožbenih zahtevkom, da se posamezne določbe pogodbe o zaposlitvi z dne 29.3.2007 in akti družbe oziroma posamezne določbe aktov družbe razglasijo za absolutno nične in jih nadomestijo zakonska določila. Poleg tega je zahteval, da sodišče naloži toženi stranki, da sprejme zakonite akte ter pogodbo o zaposlitvi in da mu povrne pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Razen tega je predlagal tudi zadržanje učinkovanja posameznih določb pogodbe, ki so nične, in aktov družbe, na katerih ta pogodba temelji, za obdobje do odločitve o predmetni zadevi zato, da ne bi nastala nepopravljiva in neprecenljiva škoda ter nepopravljive pravne posledice za tožnika. Obenem je v tako oblikovani tožbi predlagal tudi oprostitev plačila sodne takse in zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V tožbi je predlagal v izvedbo tudi določene dokaze. V zvezi z tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči je sodišče prve stopnje na tožnika dne 11.6.2007 naslovilo dopis, v katerem ga je obvestilo, da je na podlagi 31. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči za odločanje o brezplačno pravni pomoči pristojen organ tistega sodišča, na katerem ima prosilec stalno ali začasno prebivališče. Glede na razpoložljive podatke bi bilo v tožnikovem primeru za dodelitev brezplačne pravne pomoči pristojno Delovno sodišče v Mariboru, kamor bi moral tožnik vložiti prošnjo z ustreznimi listinami (dopis na listovni št. 11). Poleg tega je tožnika s sklepom opr. št. Pd 143/2007 z dne 2.7.2007 pozvalo na popravo in dopolnitev tožbe z navedbo, kaj mora tožnik v tožbi popraviti oziroma dopolniti (določiti vrednost spornega predmeta, postaviti jasno določen zahtevek po vsebini, predlagati dokaze). Tožnik je svojo tožbo dopolnil z vlogo, ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo 20.8.2007. V tej dopolnitvi je navedel vrednost spornega predmeta (ocenil ga je na 8.764,00 EUR oziroma 2.100.000,00 SIT), predlagal (in delno tudi predložil) je dokaze in opredelil tožbeni zahtevek po vsebini, tako da je zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi iz leta 2007, sklenjene med njim in toženo stranko in ugotovitev veljavnosti stare pogodbe o zaposlitvi. Poleg tega je zahteval tudi ugotovitev ničnosti določenih, v tožbenem zahtevku naštetih aktov tožene stranke. S tako popravljeno oziroma dopolnjeno vlogo je tožnik po stališču pritožbenega sodišča zadostil pogojem, ki jih za presojo popolnosti tožbe določa prvi odstavek 180. člena ZPP. Tožnik je namreč dovolj določno navedel, kaj v tožbenem zahtevku predlaga (ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi iz leta 2007, ugotovitev veljavnosti stare pogodbe o zaposlitvi, ugotovitev ničnosti določenih aktov tožene stranke), zato je sodišče prve stopnje ravnalo nepravilno, ko je tožnikovo tožbo zavrglo kot neprimerno za obravnavanje. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožniku ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvesti postopek v skladu z določbami ZPP in Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) ter odločiti o utemeljenosti tožnikovega tožbenega zahtevka. Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da niti iz obrazložitve izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi bilo pri pristojnem organu odločeno o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz uradnega zaznamka z dne 3.9.2007 (listovna št. 30) je sicer razvidno, da prošnja za brezplačno pravno pomoč v predmetni zadevi ni bila vložena, vendar pa takšna ugotovitev ni skladna z dejstvom, da je tožnik že v tožbi zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči in da je iz opozorila v sklepu sodišča prve stopnje opr. št. Pd 143/2007 z dne 2.7.2007 navedeno, da je sodišče prve stopnje tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči posredovalo organu za brezplačno pravno pomoč, ki o tem odloča. Kolikor bo v postopku ugotovljeno, da je bila tožniku brezplačna pomoč dodeljena, bo moralo sodišče prve stopnje to upoštevati tudi v postopku odločanja o tožbenem zahtevku tožnika.

K pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks: Sodišče prve stopnje je tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrglo zato, ker je ugotovilo, da tožnik ni dostavil potrdila o dohodkih družinskih članov v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da v primeru, če stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne priloži potrebnih listin, takšna vloga ni formalno nepopolna, zato jo je potrebno obravnavati po vsebini. Če torej stranka predlaga, da se jo oprosti plačila sodne takse, pa temu predlogu ne priloži potrebne dokumentacije, iz katere bi izhajalo, da je njen predlog utemeljen, se takšen predlog zavrne kot neutemeljen, ne pa zavrže kot nepopoln (tako tudi sklepi Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1697/2002 z dne 7.3.2003, opr. št. Pdp 89/2003 z dne 7.2.2003, opr. št. 640/2004 z dne 21.5.2004,...). Ker sodišče prve stopnje o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodne takse glede na zgoraj navedeno ni odločalo po vsebini, je bilo potrebno pritožbi tožnika že iz tega razloga ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti, zadevo pa vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Prvi odstavek 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Ur. l. RS, št. 20/04 in nadalj.) določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Tretji odstavek 13. člena ZST-UPB1 določa, katere dokaze mora stranka predložiti predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Ker tožnik predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni predložil dokazov iz člena 13/3 ZST-UPB1, ga je sodišče s sklepom opr. št. Pd 143/2007 z dne 2.7.2007 (s katerim je bil tožnik pozvan tudi na popravo in dopolnitev tožbe) pozvalo, da sodišču v 15 dneh predloži potrebno dokumentacijo. Iz spisovnih podatkov je nadalje razvidno, da je tožnik predložil potrdilo o premoženjskem stanju (listovna številka 20), potrdilo o dohodkih tožnika za zadnje tri mesece pred vložitvijo vloge za oprostitev plačila sodne takse (A7, A8) in svojo zadnjo dohodninsko odločbo (A9). Tožnik je predložil tudi potrdilo iz gospodinjske evidence (listovna št. 21), iz katerega je razvidno, da je prijavljen v gospodinjski skupnosti skupaj z K.M., K.J. in K.M.. V dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse je tožnik navedel, da njegova žena dohodninske odločbe ni prejela, saj napovedi za odmero dohodnine ni vložila, ker je nezaposlena in brez dohodkov. Tožnik je v dopolnitvi predloga navedel tudi, da vzdržuje sina K.M., za katerega je dolžan plačevati preživnino. Zgoraj zatrjevanemu dejstvu pritrjuje tudi dohodninska odločba za tožnika z dne 14.6.2007 (A9), iz katere izhaja, da je bila tožniku pri odmeri dohodnine za leto 2006 priznana tudi posebna olajšava za vzdrževane družinske člane (108. člen Zakona o dohodnini; Ur. l. RS, št. 59/06 in nadalj.) in sicer za M.K. in M.K.Š.. Z ozirom na določilo priloge 1 k Pravilniku o obvestilu za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja in pokojnine (Ur. l. RS, št. 130/2004, ki je bil v veljavi v spornem obdobju) je bila M.K. v dohodninski odločbi tožnika zavedena kot vzdrževani družinski član in sicer kot tožnikov zakonec, ki ni zaposlen ter ne opravlja dejavnosti (sorodstveno razmerje - C), M.K.Š. pa kot tožnikov otrok do 18 leta starosti (sorodstveno razmerje - A1). Ker 252. člen Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/2006) določa primere, v katerih davčnemu zavezancu ni potrebno vložiti napovedi za odmero dohodnine (mednje spadajo tudi davčni zavezanci, katerih dohodki v davčnem letu, od katerih se plačuje dohodnina v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne presegajo zneska splošne olajšave) bi bilo mogoče zaključiti, da M.K. z dohodninsko odločbo za leto 2006 ne razpolaga (kar je sicer zatrjeval tožnik tako v dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse kot tudi v pritožbi). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenega ugotoviti, če so obstajali pogoji za oprostitev plačila sodne takse za tožnika in nato ponovno odločiti o tožnikovem predlogu, svojo odločitev pa ustrezno obrazložiti.

Pritožbeno sodišče o pritožbenih stroških tožnika ni odločalo, ker jih ta ni priglasil.