Jedro

Če je podana bistvena kršitev postopka, ki se nanaša na sestavo odločbe, je ta lahko odpravljena zgolj z novo sestavo odločbe, torej ne da bi sodišče opravilo še kakšna druga procesna dejanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se razširitev tožbe na toženega A. L. ne dovoli, prav tako pa ni dovolilo spremembe tožbe zoper A. L. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica ter sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali pa naj sklep spremeni tako, da razširitev in spremembo tožbe dovoli. Pritožnica navaja, da bi bila sprememba tožbe smotrna ter bi jo moralo sodišče dovoliti. Pritožnica graja sodišče prve stopnje, ki je strankam poslalo izpodbijani sklep kar skupaj z razveljavitvenim sklepom. Šlo naj bi za bistveno kršitev postopka, saj je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo takoj naslednji dan po prejemu sklepa višjega sodišča ter stranke niso imele nobene možnosti, da se o slednjem sklepu sploh izjavijo. Sodišče bi, pravi pritožnica, moralo A. L. pozvati, naj se izjavi o pomenu 192. člena ZPP. Pritožnica tudi meni, da je sodišče vnovič izdalo sklep, kjer ni mogoče preizkusiti razlogov o odločilnih dejstvih.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče tokrat nima pomislekov v pravilnost izpodbijanega sklepa. Res je sicer, da je prvostopno sodišče takoj po prejemu razveljavitvenega sklepa izdalo sklep, ki ga sedaj izpodbija pritožnica. Vendar pa navedeno ne predstavlja kršitve postopka. Razveljavitveni razlog v prejšnjem pritožbenem postopku je bil namreč v bistveni kršitvi postopka, ki se je nanašala na sestavo sklepa. Le-ta namreč ni vseboval razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so bili ti nejasni. Iz tega razloga sklepa ni bilo mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku navedeno pomankljivost odpravilo ter sklep sestavilo v skladu s pravili Zakona o pravdnem postopku tako, da je sposoben pritožbenega preizkusa. Ob preizkusu se pokaže, da je sklep tudi vsebinsko pravilen. Sodišče je po spremembi tožbe (tako objektivni kot subjektivni) toženo stranko pozvalo naj se o spremembi izjasni. Tožena stranka se s spremembo ni strinjala (l. št. 27) in sodišče je ni dovolilo ter obenem obrazložilo, zakaj meni, da ni pogojev niti za prisilno spremembo tožbe. Razlogi prvega sodišča so jasni in pravilni ter se pritožbeno sodišče nanje sklicuje, da bi jih po nepotrebnem ne ponavljalo. Pritožba ni utemeljena, ko zatrjuje, da sklepa ni mogoče preizkusiti, ne pojasni zakaj bi naj bilo tako. Pritožbeno sodišče, kot je razvidno iz že povedanega, je sklep lahko preizkusilo in sicer tako v mejah pritožbenih razlogov, kot iz razlogov, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ker je pritožba neutemeljena ter prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).