Jedro

Kako se določi vrednost zahtevka v sporih o pravici do preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine, določa 19. člen ZST.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodno takso za pritožbo toženi stranki odmerilo v višini 1600 točk in ji naložilo, da je dolžna v 15-ih dneh plačati manjkajoči del sodne takse za pritožbo v višini 1350 točk kar znaša 25.650,00 SIT in sodno takso za opomin v višini 500 točk kar znaša 1.500,00 SIT na vplačilni račun sodnih taks v Republiki Sloveniji.

Zoper ta sklep se je toženec pritožil. Meni, da sklep ni pravilen. Sodišče prve stopnje je zmotno odločitev oprlo na določilo 19. člena Zakona o sodnih taksah, ki govori o sporih o pravici do zakonitega preživljanja, ki je splošna določba. V konkretnem primeru bi moralo uporabiti določbo prvega odst. tarifne številke 1 v povezavi s 1. odst. tarifne številke 3. Očitno je spregledalo določbo 4. odst. tarifne številke 1, ki določa, da se v sporih o preživljanju mladoletnih otrok plača taksa za tožbo 250 točk. V enaki višini je določena taksa za pritožbo in za sodbo. To sodno takso pa je ob vložitvi pritožbe zoper sodbo toženec tudi pravočasno plačal. Taksna tarifa v teh delih predstavlja lex specialis v razmerju do ostalih določb, ki se nanašajo na spore o pravici do zakonite preživnine. Doslej se je taksa tudi tako pobirala, zato je sodišče prve stopnje v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo in toženec predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa. Predlaga tudi, da se mu povrnejo stroški pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Ni mogoče pritrditi pritožbeni navedbi, da bi moralo v tem primeru sodišče uporabiti za odmero sodne takse za pritožbo 4. tč. tarifne št. 1 Zakona o sodnih taksah - ZST (250 točk), saj se ta določba ne nanaša na odmero sodne takse za pritožbo zoper sodbo, temveč na odmero sodne takse za tožbo v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, torej ko se preživninski zahtevek uveljavlja hkrati s tožbo zaradi varstva in vzgoje otrok. Za odmero sodne takse za pritožbo zoper sodbo o preživnini je treba uporabiti določbo 1. točke tarifne št. 3 ZST, po kateri se za pritožbo zoper sodbo plača dvojna taksa iz prvega odstavka tarifne štev. 1 - torej po vrednosti zahtevka. Kako se določi vrednost zahtevka v sporih o pravici do preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine, določa 19. člen ZST. Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na to določbo, jo je pa res delno zmotno uporabilo, saj bi moralo upoštevati, da je v tej zadevi tekel spor samo za zvišanje preživnine in je po pritožbi sporna samo razlika med mesečno pravnomočno že določeno preživnino (30.000,00 SIT) in novo (zvišano preživnino 35.000,00 SIT), to je 5000 SIT mesečno. Vrednost od katere se odmeri taksa je trimesečni seštevek tega zneska, torej 15.000,OO SIT oziroma 1200 točk za pritožbo. Ker pa sta v tej zadevi nastopala kot sospornika dva tožnika in se toženec pritožuje zoper zvišanje preživnine zoper oba tožnika, bi moral plačati za pritožbo dvakrat po 1200 točk. ZST sicer nima posebne določbe za tak primer, zato se po drugem odstavku 18. člena tega zakona za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta, uporabljajo določbe ZPP, ki v drugem odstavku 191. člena urejajo formalno sosporništvo. Pri formalnem sosporništvu se vrednosti ne seštevajo, zato se tudi plačilo takse zaračuna po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Z izpodbijanim sklepom je bilo tako tožencu naloženo še nižje plačilo takse, kot bi moral plačati tudi, če se upošteva, da je taksa za pritožbo proti odločitvi o zvišanju preživnine za vsakega od tožnikov 1200 točk. Tožencu, ki je plačal pravočasno le 250 točk, je utemeljeno naloženo tudi plačilo takse za opomin in je iz teh razlogov pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo toženca zoper sklep o odmeri sodne takse in naloženem plačilu razlike zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP).