Jedro

Utemeljeno je sodišče prve stopnje priči priznalo tudi stroške cestnine, pravna podlaga za to je v drugem odstavku 5. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, kjer je določeno, da potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča (priča pa je zaradi opravljanja dela začasno prebivala v Črni gori) do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje in za vrnitev. Takšen izdatek za potovanje pa predstavlja tudi strošek cestnine, ki ga je tako sodišče prve stopnje priči utemeljeno priznalo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I. in III. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje priči A. A. v zvezi s pričanjem na naroku dne 13.6.2018 priznalo potne stroške v višini 140,00 EUR in stroške cestnine v višini 56,00 EUR, skupaj 196,00 EUR, kar je naložilo v plačilo tožeči stranki (točka I. izreka). V preostalem delu je zahtevek priče za povrnitev stroškov (nadomestila plače, prehrane) zavrnilo (točka II. izreka). V točki III. izreka je navedlo, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2. Zoper točko I. in III. sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne zahtevek priče A. A. za povrnitev stroškov še v preostalem delu oziroma da se mu priznajo potni stroški zgolj na relaciji Novo mesto - sodišče in nazaj, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da Pravilnik o povrnitvi stroškov pravdnega postopka1 v 5. členu jasno določa, da potni stroški prič obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje in za vrnitev. Priča A. A. ima edini naslov, ki ga je povedal in kjer živi, ..., Novo mesto, kamor mu je tudi bilo poslano vabilo na zaslišanje. Priča drugega naslova ni povedala in izkazala, zato sodišče ni imelo podlage, da je priči priznalo stroške in cestnino na relaciji Črna gora - Novo mesto in nazaj. Res je priča med podatki navedla, da je zaposlena v družbi X. d.o.o., vendar pa nikjer iz zapisnika ne izhaja, da ima to podjetje dejansko sedež v Črni gori oziroma tudi ni naveden naslov tega podjetja, ter da je priča ravno zaradi zaslišanja na narok morala priti iz Črne gore in da gre takoj nazaj v Črno goro. Priča stroškov z ničemer ni izkazala, kot mu je naložilo sodišče, tudi ne glede priglašene kilometrine oziroma cestnine, kar mu je sodišče sicer neutemeljeno priznalo. Pravilnik o povrnitvi stroškov pravdnega postopka nikjer ne določa, da gre pričam povračilo cestnine, ampak le povračilo prevoženih kilometrov, dejstvo pa je, da v konkretnem primeru ni prav z ničemer izkazano, da bi priča živela v Črni gori in da je iz Črne gore prišla na narok v predmetni zadevi.

3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki in priči A. A., ki na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da ima priča na podlagi 242. člena ZPP pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, kakor tudi do povračila izgubljenega zaslužka. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik) pa v 5. členu določa, da potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom. Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega bivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev. Priča A. A. je na zaslišanju dne 13.6.2018 povedal, da je zaposlen pri družbi X. d.o.o. ter da se je na zaslišanje pripeljal iz ... v Črni gori, koliko kilometrov je prevozil in koliko je plačal za cestnino. Po naroku pa je v skladu s pozivom sodišča v elektronskem sporočilu sodišču dne 21.6.2018 navedel, da v Črni gori opravlja delo izvršnega direktorja pri družbi X. d.o.o., ki ima sedež na naslovu ..., Črna gora, telefonsko številko podjetja in elektronski naslov. Zaradi pričanja se je moral v Novo mesto pripeljati iz Črne Gore. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo priči A. A., da je navedel resnične podatke, saj ni imelo nobenega razloga, da bi vanje dvomilo. Tudi v pritožbi tožeča stranka s svojimi navedbami dvoma v podatke, ki jih je navedla priča, ni vzbudila, saj ni navedla nobene okoliščine, na podlagi katere bi sodišče lahko dvomilo v resničnost navedenih podatkov. Sodišče prve stopnje je razdaljo med kraji in višino cestnine preverilo tudi na spletni strani AMZS, zato pritožbeno sodišče v višino ugotovljenih stroškov nima pomislekov. Utemeljeno je sodišče prve stopnje priči priznalo tudi stroške cestnine, pravna podlaga za to je v drugem odstavku 5. člena Pravilnika, kjer je določeno, da potni stroški obsegajo izdatke za potovanje od stalnega ali začasnega prebivališča (priča A. A. pa je zaradi opravljanja dela začasno prebivala v Črni gori) do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje in za vrnitev. Takšen izdatek za potovanje pa predstavlja tudi strošek cestnine, ki ga je tako sodišče prve stopnje priči utemeljeno priznalo.

6. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne tisti, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (točkah I. in III. izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, saj s pritožbo ni uspela (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 165. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 15/2003, 32/2013