Jedro

Iz besedila javnega poziva jasno izhaja, da morata biti izpolnjena kumulativno, torej hkratno oba pogoja in sicer mora imeti projekt regionalni pomen oz. mora izboljšati stanje okolja in hkrati tudi imeti vpliv na ustvarjanje delovnih mest. Tako je, glede na navedeno besedilo javnega poziva, ki določa pogoje za kandidiranje na predmetnem javnem pozivu, ugovor tožnika, da je dovolj, da izpolni enega od pogojev, neutemeljen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrnila vlogo tožnika za projekt „Prizidek k OŠ“ št. vloge: 4300-349/2013-SVLR/362 (točka 1. izreka); stroški postopka niso nastali (točka 2. izreka). Tožnik je 6. 5. 2014 vložil vlogo na Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa regionalnih razvojnih potencialov 2007–2013 za obdobje 2013-2015 (v nadaljevanju: javni poziv). Strokovna komisija za izvedbo postopka javnega poziva je ugotovila, da vloga tožnika ne izpolnjuje splošnega pogoja, ki določa, da mora biti predmet operacije skladen z upravičenimi nameni iz 6. poglavja javnega poziva. Projekt ni bil skladen z namenom, v okviru katerega se prijavlja „6.6. Socialna infrastruktura (3B) - vrtci“. Dokumentacija javnega poziva v navedenem primeru določa: „Gradnja oz. obnova objektov socialne infrastrukture je upravičena le v primeru, kadar pomanjkanje te infrastrukture predstavlja pomembno oviro za hitrejšo regionalno rast in razvoj ter ustvarjanje delovnih mest“. Na osnovi Soglasja o upravičenosti namena širitve socialno varstvene dejavnosti – dejavnosti predšolske vzgoje št. 411-1/2014/1 (051-02) z dne 7. 7. 2014, ta ki ga je izdalo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (v nadaljevanju: soglasje MIZKŠ) je bilo razvidno, da v Občini Žirovnica obstoječe kapacitete zadoščajo potrebam po vključitvi otrok v vrtec. Pomanjkanje vrtcev v danem primeru ne predstavlja pomembne ovire za hitrejšo regionalno rast in razvoj ter ustvarjanje delovnih mest. Obravnavani projekt ne izpolnjuje pogojev, določenem v javnem pozivu in ni upravičen do sofinanciranja.

Tožnik v tožbi navaja, da se je 5. 5. 2014 prijavil na predmetni javni poziv z vlogo za sofinanciranje projekta „Prizidek k OŠ“. Vloga je bila pravočasna in pravilno označena. Tožnik se je prijavil na poglavje: „6.6 Socialna infrastruktura (3B) – vrtci“. Po mnenju tožene stranke naj bi bila gradnja socialne infrastrukture upravičena le v primeru, kadar pomanjkanje te infrastrukture predstavlja pomembno oviro za hitrejšo regionalno rast in razvoj ter ustvarjanje novih delovnih mest. V 7. točki poglavja 8.1 javnega poziva je določeno, da mora operacija izkazovati regionalni pomen in hkrati vpliv na ustvarjanje delovnih mest ali izboljšanje stanja okolja. To pomeni, da ustvarjanje novih delovnih mest ni obvezen pogoj, pač pa eden izmed dveh možnih pogojev, kar je bilo smiselno povzeto tudi v Navodilih za izpolnjevanje obrazca 3. V III. poglavju tega obrazca sta bili pod točko 11.2 - vpliv operacije na ustvarjanje delovnih mest navedeni „in/ali“ izboljšanje stanja okolja ločeno navedena, tako vpliv na ustvarjanje delovnih mest, kot tudi vpliv na izboljšanje stanja okolja. V navodilu pod to točko je bilo navedeno (obvezno izpolnjevanje vsaj enega pogoja „označite in opišite“). Iz navedenega izhaja, da je dovolj, da se izpolni vsaj en pogoj.

Tožnik v tožbi tudi navaja, da s predmetnim projektom izboljšuje vpliv na okolje. Tudi 5. člen Uredbe o dodeljevanju regionalnih spodbud (v nadaljevanju: Uredba), na katero se predmetni javni poziv tudi sklicuje, določa, da morajo projekti izkazovati regionalni pomen in vpliv na ustvarjanje delovnih mest ali izboljšanje stanja okolja. Upravičen namen izhaja tudi iz priloženega soglasja MIZKS, kjer je navedeno, da je tožnik upravičen do širitve socialno varstvene dejavnosti – dejavnosti predšolske vzgoje. Občina bo z dozidavo prizidka k OŠ zagotovila predpisane pogoje za stavbo in igrišče vrtca in s tem pogoje za kakovostno izvajanje programov za predšolske otroke. V točki 4 obrazložitve soglasja MIZKS pa je izrecno navedeno, da bo z dozidavo prizidka k obstoječi OŠ dovolj prostora za zagotavljanje potreb po vključitvi otrok v vrtec. Tožnik se sklicuje na subsidiarno uporabo pravil upravnega postopka in ugovarja, da ni imel možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijanega sklepa. V poglavju 12.2 javnega poziva: „Vsebinska ustreznost posredovanih vlog“ je navedeno, da bo v primeru nejasnosti, neusklajenosti in manjkajočih podatkov ali nepravilnosti v obrazcih ali investicijski dokumentaciji tožena stranka od vlagatelja zahtevala dodatna pojasnila. Vsebinsko sodišču tožnik predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je strokovna komisija ugotovila, da tožnikova vloga ne izpolnjuje splošnega pogoja iz predmetnega javnega poziva. V njem pod točko 6. „Socialna infrastruktura (3B)“ poglavja 6 „Upravičeni nameni“ in v skladu s prvim odstavkom poglavja 7.6 „Socialna infrastruktura (3B)“, kakor tudi iz dokumentacije javnega poziva izhaja, da je gradnja oz. obnova objekta socialne infrastrukture upravičena le v primeru, kadar primanjkljaj te infrastrukture predstavlja pomembno oviro za hitrejšo regionalno rast in razvoj ter ustvarjanje delovnih mest. Tožnikova vloga pa ne izpolnjuje pogoja vplivanja operacije na ustvarjanje delovnih mest, niti posredno. Poleg tega je izražena prostorska problematika osnovne šole in ne vrtca. V podpoglavju 8.1 „Splošni pogoji“ poglavja 8 „Pogoji za kandidaturo na javnem pozivu“ so navedeni splošni pogoji za vse upravičene namene javnega poziva. V poglavju 7.6. razpisne dokumentacije, ki opredeljuje upravičen namen „socialna infrastruktura“, kamor je bila vloga tožnika tudi uvrščena pa se glasi: „Gradnja oz. obnova objektov socialne infrastrukture je upravičena le v primeru, kadar pomanjkanje te infrastrukture predstavlja pomembno oviro za hitrejšo regionalno rast in razvoj ter ustvarjanje delovnih mest“. V investicijskem programu (december 2013), ki je priložen tožnikovi vlogi, je na strani 18 navedeno: „Zaradi izvedbe naložbe se ne predvideva odpiranje novih delovnih mest, kajti osnovni namen naložbe je izboljšanje prostorskih pogojev za izvajanje predšolske vzgoje“. Iz navedenega je razvidno, da novih zaposlitev, bodisi v primeru z naložbo ali brez nje, ni potrebnih.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo tudi navaja, da so sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj obravnavanega operativnega programa namenjena reševanju problematike zaradi povečanih potreb, izkazanih v večjem številu otrok in posledično v večjem številu zaposlitev. Iz vloge (obrazec 3 in investicijski program) pa je predvideno povečanje števila otrok zgolj za 3 otroke in ne predvideva odpiranje novih delovnih mest in tudi ne novih oddelkov v vrtcu. Neupravičeno je tudi sklicevanje na 5. člen Uredbe, saj je bila ta določba pri obravnavanem javnem pozivu v celoti upoštevana. Oba pogoja: ustvarjanje delovnih mest in izboljšanje stanja okolja morata biti izpolnjena kumulativno. Pravilno pa je tudi tožena stranka navajala vsebino soglasja MIZKS, saj iz njega izhaja, da gre za reševanje prostorske stiske, ne pa za povečanje števila otrok v vzgojnem varstvu. ZUP, na katerega se sklicuje tožnik, pa se na področju javnih razpisov v skladu s 4. členom uporablja smiselno. Tožnik pa v svoji vlogi ni izkazal izpolnjevanja pogojev javnega poziva in sicer vpliva operacije na ustvarjanje delovnih mest. Tožnik v pripravljalni vlogi citira določbo 5. člena Uredbe. Sklicuje se tudi na sklop III Navodila. Skladno s poglavjem 12.2 javnega poziva bi morala tožena stranka tožnika pozvati na pojasnitev ali predložitev manjkajočih podatkov in odpravo nepravilnosti, česar pa tožena stranka ni storila. Poleg tega je MIZKS podalo soglasje oz. je pozitivno ocenilo investicijo, kar je potrebno brati kot celoto. V investicijskem programu, ki je bil priloga vloge, je na strani 11 tabela 3, v kateri je jasno prikazano, da se vključenost otrok v vrtec povečuje. Če bi tožena stranka vsebinsko ocenila vlogo tožnika, bi lahko zaključila, da se z obravnavanim programom ne rešuje samo problematika OŠ, ampak tudi vrtca, kar je tudi vsebina izdanega soglasja MIZKS.

Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo navaja, da v celoti vztraja pri svojih navedbah.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je obravnavani sklep pravilen in zakonit. Tožena stranka je za svojo odločitev navedla tudi pravilne in utemeljene razloge. Zato jih sodišče v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporna odločitev tožene stranke, da zavrne vlogo tožnika za projekt „Prizidek k OŠ“, s katerim je tožnik kandidiral na predmetni javni poziv. Gre za javni poziv za dodeljevanje sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pravnih podlag, ki jih predmetni javni poziv tudi navaja. Iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da so pogoji in merila za pridobitev finančnih sredstev navedeni v javnem pozivu za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2014 za obdobje 2013-2015. Kot „Predmet tega javnega poziva“ (poglavje 2) je v točki 6 navedena: „socialna infrastruktura“. V poglavju 6 z naslovom: „Upravičeni nameni“ pa je pod točko 6 navedena: „socialna infrastruktura (3b)“. Iz poglavja 8 javnega poziva z naslovom „Pogoji za kandidaturo na javnem pozivu“ in sicer iz točke 8.1.2., ki navaja splošne pogoje pa izhaja: „da mora biti predmet operacije skladen z upravičenimi nameni iz 6. poglavja javnega poziva“. Točka 7 v okviru tega podpoglavja (podpoglavje 8.1. splošni pogoji) javnega poziva pa med drugim določa, da „mora operacija izkazovati regionalni pomen in hkrati vpliv na ustvarjanje delovnih mest ali izboljšanje stanja okolja“. Tako že iz predhodno navedenega besedila po presoji sodišča jasno izhaja, da morata biti izpolnjena kumulativno, torej hkratno oba pogoja in sicer mora imeti projekt regionalni pomen oz. mora izboljšati stanje okolja in hkrati tudi imeti vpliv na ustvarjanje delovnih mest. Tako je, glede na predhodno navedeno besedilo javnega poziva, ki določa pogoje za kandidiranje na predmetnem javnem pozivu, ugovor tožnika, da je dovolj, da izpolni enega od pogojev, neutemeljen.

Tožnik se v tožbi sklicuje na določbo 5. člena Uredbe, ki določa kriterije za izbor projektov, ki pa jo po presoji sodišča napačno razlaga. Tako je v danem primeru sporna tudi uporaba materialnega prava. Iz besedila prvega odstavka 5. člena Uredbe izhaja, da morajo biti kriteriji za izbor projektov skladni s cilji regionalnih razvojnih programov in državnega razvojnega programa ter postavljeni tako, da izbrani projekti izkazujejo: - regionalni pomen in – vpliv na ustvarjanje delovnih mest ali izboljšanje stanja okolja. Po mnenju sodišča že iz samega besedila, torej iz jezikovne kot tudi namenske razlage citiranega besedila izhaja, da morata biti kumulativno (hkrati) podana oba pogoja: tako regionalni pomen ali izboljšanje stanja okolja, kot tudi vpliv na ustvarjanje delovnih mest. Tako je po presoji sodišča tožena stranka pravilno uporabila materialne predpise in v predmetnem javnem pozivu v poglavju „8. pogoji za kandidaturo“, v podpoglavju 8.1. Splošni pogoji“ pravilno navedla pogoje za kandidaturo v točki 8.1.7. tako, da mora operacija izkazovati regionalni pomen „in hkrati“ vpliv na ustvarjanje delovnih mest ali izboljšanje stanja okolja.

Prav tako je neutemeljen ugovor tožnika, da dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno in da naj bi se število otrok v Občini Žirovnica vključenih v vrtec povečevalo. Za uspešno kandidaturo na predmetnem javnem pozivu je bilo na strani tožnika, da v vlogi in s prilogami nesporno izkaže, da izpolnjuje razpisane pogoje. Tožnik bi tako moral v predmetni zadevi izkazati, da prijavljeni projekt oz. operacije izkazuje regionalni pomen „in hkrati“ vpliv na ustvarjanje delovnih mest ali izboljšanje stanja okolja. Iz vloge tožnika in njenih prilog (investicijskega programa) pa eksplicitno ne izhaja vpliv projekta na ustvarjanje novih delovnih mest. Navedenega tudi v tožbi tožnik niti ne zatrjuje. Da projekt vpliva na povečanje števila delovnih mest pa je tudi po mnenju sodišča eden od pogojev za uspešno kandidaturo na predmetnem javnem pozivu.

Prav tako je neutemeljen tudi ugovor tožnika, da bi morala tožena stranka v skladu z drugim odstavkom poglavja 12.2 „Vsebinska ustreznost vlog“ predmetnega javnega poziva tožnika pozvati na dodatna pojasnila in tako tožniku ni bila dana možnost, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišče se v celoti strinja z razlogi, s katerimi je ta tožbeni ugovor zavrnila tožena stranka.

Glede na predhodno navedeno je tožena stranka pravilno upoštevala materialne predpise in pravilno ter popolno ugotovila dejansko stanje, sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev določb postopka. Ker tožbeni ugovori niso utemeljeni, sodišče pa nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti tudi ni našlo, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.