Jedro

Ker tožnik ni dokazal, da so se pozneje spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, je v obravnavani sodbi bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ukinitev preživnine, ki jo plačuje toženki in ki je nazadnje valorizirana z obvestilom CSD z dne 1.8.1991 na 1.912,00 SIT mesečno in sicer od 1.12.1991 dalje.

Tožnik se je zoper sodbo sodišča prve stopnje pritožil, vendar je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper to sodbo vlaga tožeča stranka revizijo, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in obe sodbi spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi. Že med trajanjem zakonske zveze je toženka hodila delat k nečaku. Pomagala je tudi oskrbovati svojo sestro, nečakovo mamo. Domov je prihajala le prespat in za moža ni skrbela. Zato je za razvezo kriva sama in sama se je preselila k nečaku, od tožnika pa zahteva preživnino. Tožnik prejema nekaj manj kot 22.000,00 SIT pokojnine, toženki pa plačuje 10.350,00 SIT preživnine. Toženka prejema še socialno pomoč, pomagal pa bi ji lahko tudi nečak, saj mu je vsa leta delala na posestvu. Sodišče ni prav ugotovilo višine preživnine, saj ni upoštevalo, da je tožnik star, obnemogel in ne more obdelovati zemlje, katere sta lastnika oba s toženko ter da ima sam zdaj manj denarja.

Na vročeno revizijo (390.člen ZPP) tožena stranka ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.točke 2.odstavka 354.člena ZPP v pravdi ni bilo. Druge bistvene krišitve določb pravdnega postopka se upoštevajo le, če so izrečno uveljavljane in tožnik ne uveljavlja nobene.

Revizijsko sodišče opravi preizkus pravilne uporabe materialnega prava na podlagi dejstev, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkusilo sodišče druge stopnje (3.odstavek 385.člena ZPP). Zato ne sme upoštevati tistih revizijskih navedb, ki se nanašajo na dejansko stanje. Tako ostanejo neupoštevne revidentove trditve, da je toženka že pred razvezo delala pri nečaku, da mu je pomagala pri negovanju matere in da je sama kriva za razvezo zakonske zveze.

V zvezi s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava pa je potrebno revidentu odgovoriti, da kot je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče, toženkin nečak ni dolžan preživljati svoje tete, ki je za delo nesposobna. Tožnik še zatrjuje, da zaradi nizke invalidske pokojnine ne zmore toženki plačevati preživnine. Tudi s to trditvijo tožnik ob nasprotno ugotovljenih dejstvih in vezanosti revizijskega sodišča na dejansko stanje (3.odstavek 385.člena ZPP) ne more uspeti. Tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da poleg svoje pokojnine tožnik hasnuje še celotno posestvo pravdnih strank, toženka pa je za delo nesposobna. Ne sodišče prve ne sodišče druge stopnje ni ugotovilo, da bi bil tožnik fizično sposoben obdelovati posestvo, ampak da ga ima sam v posesti, zato so protispisne tožnikove trditve, da njegovega slabega zdravstvenega stanja sodišče ni upoštevalo. Revident še očita toženki, da prejema socialno podporo, česar pa sam ne prejema. Toženka prejema družbeno pomoč ravno zaradi majhne preživnine, in ker drugih prejemkov nima, zato tega dejstva ni mogoče šteti toženki v breme.

Ker tožnik ni dokazal, da so se pozneje spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena (določilo 5.odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, preč. besedilo objavljeno v Uradnem listu SRS št. 14/89), je v obravnavani sodbi bilo materialno pravo pravilno uporabljeno.

Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena in ne razlogi, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393.člen ZPP).