Jedro

Sodišče prve stopnje je s pretežno verjetnostjo ugotovilo, da je nasprotni udeleženec večkrat izvajal nasilje nad mladoletnimi otroki in tudi, da je izrekel inkriminirane grožnje na račun predlagateljev.

Pristnost neke izjave (v smislu njene resničnosti, skladnosti z objektivno resnico) ni mogoče ugotavljati zgolj z branjem oziroma ogledovanjem listine, ki vsebuje izjavo, temveč med drugim z zaslišanjem osebe, ki je izjavo dala, in morebitnih drugih oseb, ki vedo kaj povedati o okoliščinah podane izjave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Nasprotni udeleženec mora predlagateljem v roku 15 dni povrniti 373,32 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

_Oris zadeve in postopek na prvi stopnji:_

1. Prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sta razvezana zakonca in starša treh otrok, A. A. (sedaj že polnoleten) ter B. A. (15 let) in C. A. (11 let). Sodišče prve stopnje je s sodbo IV P 2169/2014 z dne 19. 2. 2015 zakonsko zvezo prve predlagateljice in nasprotnega udeleženca razvezalo ter vse tri otroke zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obema. Dne 22. 10. 2020 sta prva predlagateljica in nasprotni udeleženec sklenila sodno poravnavo II N 1093/2020, s katero sta se dogovorila, da se vsi trije sinovi zaupajo v varstvo in vzgojo prvi predlagateljici, stiki nasprotnega udeleženca s 16-letnim A. A. prepustijo dogovoru med njim in A. A., stiki z C. A. in B. A. pa potekajo vsak drug vikend in ob sredah v tednu, ki mu ne sledi vikend stik.

2. Prva predlagateljica je ponovno poročena s petim predlagateljem, s katerim imata hčerko D. D. 3. Sodišče prve stopnje je dne 12. 9. 2022 izdalo sklep, s katerim je na podlagi določb ZPND nasprotnemu udeležencu prepovedalo približati se predlagateljem in krajem, kjer se zadržujejo, na razdaljo manj kot 200 m, ter z njimi vzpostavljati kakršne koli stike. Ukrep je izreklo za obdobje 12 mesecev in obenem nasprotnega udeleženca napotilo v program terapevtske obravnave.

4. Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po izvedenem obširnem dokaznem postopku ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

_Pritožbeni postopek:_

5. Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec in med drugim navaja, da sodišče ni odgovorilo na njegove navedbe, da mora biti predlog za izrek ukrepa po četrtem odstavku 22.b člena ZPND podan najpozneje v šestih mesecih od zadnjega nasilnega dejanja. Predlagatelji opisujejo dogodke, ki so že bili predmet postopkov na sodišču in so bili tudi pravnomočno zaključeni. Nasprotni udeleženec je na očitke odgovoril in predložil dokaze, ki pa jih sodišče ne sprejema. Nihče od pristojnih institucij v zadnjih dveh letih ni zaznal nasilja, tudi šola ne. V kazenskem postopku je B. A. podal izjavo, kateri prva predlagateljica odreka verodostojnost, sodišče pa ni izvedlo dokaza z vpogledom v spis, s čimer bi preverilo verodostojnost B. A. izjave. Napačna je ocena, da so SMS sporočila med nasprotnim udeležencem in B. A. psihično obremenjevanje. Sodišče ni ocenjevalo izpovedi nasprotnega udeleženca, da je bil sin, ki se je z materjo preselil v E., tisti, ki je predlagal, da bi z začetkom šolskega leta, ko bi hodil v šolo v F., prebival pri očetu. Da odnos prve predlagateljice in B. A. ni tak, kot navaja predlagatelj in zaključuje sodišče, izhaja tudi iz komunikacije G. A. – babice B. A., ki je pojasnila, da je z vnukom komunicirala vsak dan. Sodišče prezre SMS sporočila prve predlagateljice, ki potrjujejo, da je do otrok nasilna prva predlagateljica. Izpovedi strank glede groženj D. D. in E. D. so različne. Nasprotni udeleženec se nikoli ni približal bivališčem, kjer je živela prva predlagateljica z novo družino, nikoli ni storil nič, kar bi nakazovalo kakršnokoli nasilje. Sodišče v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da se nasprotni udeleženec ni napotil na terapevtsko obravnavo, kar je oprlo na izjavo nasprotnega udeleženca, da v tej smeri ni ukrepal. Nasprotni udeleženec vprašanja sodišča ni razumel. Po sklepu sodišča se je oglasil na CSD, kjer so ga seznanili s programi, kar vse izhaja iz zapisnika z dne 18. 11. 2022. 6. Predlagatelji so na pritožbo odgovorili in predlagali njeno zavrnitev.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Res je, kar navaja nasprotni udeleženec v pritožbi, da so lahko podlaga za izrek ukrepov po ZPND zgolj nasilna in škodljiva dejanja, storjena v roku šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Vendar sodišče prve stopnje te določbe ni kršilo, saj je kot relevantno dejanje (psihično nasilje) štelo grožnje in pritiske, ki jih je nasprotni udeleženec izrekel oziroma izvajal svojemu sinu B. A. avgusta 2022 (predlog je bil vložen septembra 2022), te grožnje pa so zadevale vse predlagatelje. Drugih nasilnih dejanj sodišče prve stopnje ni vzelo kot podlago za izrek ukrepov po ZPND, temveč jih je ugotavljalo v okviru širšega raziskovanja dejanskega stanja v zvezi z družinskimi odnosi in zgolj kot indic v dveh smereh: prvič, da je nasprotni udeleženec nagnjen k nasilnim dejanjem in drugič, kot indic za oceno verodostojnosti izpovedb nasprotnega udeleženca ter prič G. A. in H. A. Takšno indično sklepanje pa ne pomeni kršitve 22.b člena ZPND. Pri tem je treba upoštevati tudi določbi drugega odstavka 6. člena Zakona o nepravdnem postopku2 in 153. člena Družinskega zakonika,3 ki določata, da mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in interesi otrok, torej sme in mora tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze.

9. Sodišče prve stopnje je napravilo obširno, skrbno in preverljivo dokazno oceno (26. do 55. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), ki je nasprotni udeleženec konkretizirano ne izpodbija (ne pojasni, kateri posamezni zaključek sodišča prve stopnje ne drži in zakaj), temveč zgolj podaja svoje videnje zadeve, kar je navajal že v postopku pred sodiščem prve stopnje in je na te ugovore tudi že prejel odgovor sodišča prve stopnje. Zato pritožba ne more omajati zaključkov sodišča prve stopnje, da je bil nasprotni udeleženec do sinov večkrat nasilen, vključno s pretepanjem do krvi. Pritožba spregleda, da so celo učiteljice v osnovni šoli zaznale, da je nasprotni udeleženec večkrat prišel v šolo v alkoholiziranem stanju. Priči G. A. in H. A. sta odločno zanikali, da bi imel nasprotni udeleženec kakršne koli težave z alkoholom, kar se evidentno ne sklada z dejstvom, da je prišel otroke pobirat v šolo v vinjenem stanju, zato je sodišče prve stopnje njuni izpovedbi utemeljeno ocenilo kot neverodostojni in neprepričljivi.

10. Ugotovitev sodišča prve stopnje pritožnik ne more omajati s posplošenim ponavljanjem, da nasilja nikoli ni storil in da nasilja ni zaznal noben državni organ. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da nasilja poprej niso ugotovili, ker ga je nasprotni udeleženec prikrival z grožnjami otrokom (46. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), s temi razlogi pa se pritožba zopet vsebinsko ne sooči. Pritožbeno sodišče se ne bo spuščalo v razglabljanje, ali je bilo v prejšnjih postopkih storjeno vse, da bi se nasilje ugotovilo in tako zaščitile mladoletne žrtve ali ne. Pomembno je, da je sodišče prve stopnje v tem postopku s pretežno verjetnostjo ugotovilo, da je nasprotni udeleženec večkrat izvajal nasilje nad mladoletnimi otroki in tudi, da je izrekel inkriminirane grožnje na račun predlagateljev. Ne drži, da nobeden od predlagateljev teh groženj ni neposredno slišal: izrečene so bile B. A., ki je eden od predlagateljev.

11. Pritožba zgolj ponavlja, da je sodišče v nekem drugem postopku sprejelo dogovor staršev o spremembi stikov in da tudi v postopku spremembe zaupanja otrok v varstvo in vzgojo ni zaznalo nasilja in je v korist otrok predlagano poravnavo sprejelo, pri tem pa sploh ne vzpostavi vsebinskega dialoga z razlogi sodišča prve stopnje o teh postopkih in poravnavi (48. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju le sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje.

12. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi sodišče kršilo pravico do izjave nasprotnega udeleženca, ker ni vpogledalo v kazenski spis V Kpr 000/2021, s čimer bi »preverilo pristnost izjave« B. A. z dne 2. 1. 2021. Sodišče prve stopnje je v 53. točki obrazložitve navedlo razloge, zakaj šteje to B. A. izjavo za nepristno in podano pod vplivom pritiskov ter groženj. S temi razlogi se pritožba konkretizirano ne sooči. Ni jasno, kako bi bilo z vpogledom v kazenski spis4 mogoče ugotoviti dejstvo, ali je oseba, ki je neko izjavo sicer nesporno podala, v tej izjavi tudi pisala skladno z resnico. Tega tudi pritožba ne zna pojasniti. Pristnost neke izjave (v smislu njene resničnosti, skladnosti z objektivno resnico) seveda ni mogoče ugotavljati zgolj z branjem oziroma ogledovanjem listine, ki vsebuje izjavo, temveč med drugim z zaslišanjem osebe, ki je izjavo dala, in morebitnih drugih oseb, ki vedo kaj povedati o okoliščinah podane izjave. Dokaze v tej smeri pa je sodišče prve stopnje tudi izvedlo.

13. Posplošeno in vsebinsko prazno je pritožbeno navajanje, da je napačna ocena, da so SMS sporočila med nasprotnim udeležencem in B. A. psihično obremenjevanje oziroma nadlegovanje. Pritožba se pri tem sploh ne sooči z razlogi sodišča prve stopnje (primerjaj 50. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), ki podrobno analizirajo SMS korespondenco, zato pritožbeno sodišče nima razloga dvomiti v pravilnost zaključkov prvostopenjskega sodišča. 14. Ne drži, da sodišče ni ocenjevalo izpovedi nasprotnega udeleženca, da naj bi bil sin B. A. tisti, ki se je hotel preseliti k očetu v F.; sodišče prve stopnje je ugotovilo (primerjaj 38. do 40. in 51. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da se B. A. dejansko nikoli ni hotel preseliti k očetu, temveč je to nekajkrat le izjavil pod vplivom pritiskov in groženj nasprotnega udeleženca. Takšne pritiske (ki niso nič drugega kot psihično nasilje) je nasprotni udeleženec že poprej izvajal nad sinom A. A. 15. Tudi navedbe v drugem odstavku na 4. strani pritožbe, ki se deloma sklicujejo na komunikacijo G. A. z vnukom (ali pa na njeno izpovedbo – pritožba ni koncizna) ter na neka SMS sporočila prve predlagateljice, se v ničemer vsebinsko ne soočijo z razlogi sodišča prve stopnje, ki je pojasnilo, zakaj izpovedbi G. A. ne verjame (27. in 35. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) in zakaj ne sledi navedbam nasprotnega udeleženca, ki skuša domnevno nasilje do otrok pripisati prvi predlagateljici (52. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Pavšalne so tudi pritožbene navedbe, da naj bi bile izpovedi strank glede groženj mladoletni D. D. in E. D. različne (pritožba ne pove, za izpovedi katerih strank gre in v čem naj bi bile različne).

16. Pritožbene navedbe »Zakaj naj bi nasprotni udeleženec mladoletnemu sinu govoril, da bo vse postrelil, ko bo vojna ni jasno, zakaj naj bi to storil, ker bo vojna, ni mogoče razumeti,« ni mogoče razumeti, ker je stavek nelogičen in/ali slovnično nepravilen. Res ni jasno, zakaj naj bi nasprotni udeleženec želel postreliti svoje otroke in druge ljudi, vendar je dejstvo, da se tovrstni povsem nerazumni in atavistični zločini dogajajo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je te grožnje vzelo resno.

17. Tudi dejstvo, da se nasprotni udeleženec ni približeval prebivališčem, kjer živi prva predlagateljica z novo družino, v ničemer ne zmanjšuje resnosti grožnje. Pritožbene navedbe, da »ni nikoli storil ničesar, ki [kar] bi nakazovalo kakršnokoli nasilje,« so v luči ugotovitev sodišča prve stopnje o preteklem nasilnem ravnanju nasprotnega udeleženca do mladoletnih sinov neresne in deplasirane.

18. Sodišče prve stopnje dejstva, da je sedaj polnoletni sin A. A. odšel v Švico, ni spregledalo, njegovo izpovedbo pa je tudi korektno in preverljivo dokazno ocenilo (npr. 49. in 52. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa); pritožba z nekakšnim posplošenim namigovanjem, da naj bi bil A. A. odvisen od petega predlagatelja (kar naj bi očitno pomenilo, da njegova izpovedba ni verodostojna) ne more uspeti omajati pravilnih in skladnih razlogov sodišča prve stopnje.

19. Naposled pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe v zvezi s terapevtsko obravnavo golo sprenevedanje, ki posredno zgolj potrjuje zaključek sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec neiskren in da njegovim izjavam ni mogoče pokloniti vere. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu naložilo, da se mora udeležiti terapevtske obravnave, kar je dovolj jasno in prav nič nerazumljivo; če nasprotni udeleženec kakega vprašanja sodišča res ne bi razumel, bi lahko to razčistil na zaslišanju. V pritožbi sam nasprotni udeleženec navaja, da se je oglasil na CSD, kjer se je »seznanil s programi,« izročena mu je bila zloženka in kontakti Društva za nenasilno komunikacijo. Seznanitev z obstojem določenega programa (s tem bi se lahko nasprotni udeleženec seznanil tudi s povsem enostavnim iskanjem po svetovnem spletu) seveda še ne pomeni vključitve v terapevtski program. Tako je jasno, da se nasprotni udeleženec vključitvi v terapevtski program, torej strokovnemu ukrepu za izboljšanje neprimernih vzorcev ravnanja v medčloveških odnosih, še vedno izogiba, kar je skladno z zaključki sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ne kaže kritičnosti do svojih ravnanj.

20. Glede na vse povedano sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev, kar je tudi temeljito obrazložilo. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku5 v zvezi z 42. členom ZNP-1) pritožbeni razlogi, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

21. V postopkih po ZPND sodišče odloča o stroških postopka po prostem preudarku (osmi odstavek 22.a člena ZPND). Glede na to, da je bilo v postopku ugotovljeno nasilje nasprotnega udeleženca, pritožba pa obširnih in konciznih razlogov o tem niti ni vsebinsko in konkretizirano napadala, je sodišče druge stopnje odločilo, da mora nasprotni udeleženec predlagateljem povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki obsegajo nagrado za odgovor (500 odvetniških točk ali 300 EUR), 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. Stroške mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).

1 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1. 2 Uradni list RS, št. 15/2017 in nadaljnji, v nadaljevanju DZ. 3 Sodišče prve stopnje je v 25. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi pojasnilo, da je predlog za vpogled v kazenski spis zavrnilo, ker nasprotni udeleženec ni pojasnil, katere točno listine naj bi sodišče vpogledalo – in tega ne pove niti v pritožbi. 4 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.