Jedro

Podatki o zadevi so obvezna sestavina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da mora organ za brezplačno pravno pomoč v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj so podatki o zadevi iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona (ZUP in ZBPP) - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 752/2021 z dne 10. 1. 2022, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek .

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožnik je po svojem pooblaščencu pri Okrožnem sodišču v Kopru (v nadaljevanju tožena stranka) vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem na 1. in 2. stopnji glede pogajanj o priznanju krivde pred Okrožnim državnim tožilstvom v Kopru (v nadaljevanju ODT) v zadevi št. I K 55994/2021. Kot morebitnega izvajalca brezplačne pravne pomoči je predlagal odvetnika A. A. 2. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla. V obrazložitvi svoje odločitve pojasnjuje, da mora v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) prosilec za brezplačno pravno pomoč kumulativno izkazati izpolnjevanje dveh kriterijev, in sicer izpolnjevanje finančno materialnega oziroma subjektivnega kriterija in izpolnjevanje objektivnega kriterija v skladu z 24. členom ZBPP. Da bi tožena stranka lahko ocenila, ali zadeva, za katero tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno - ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena, bi moral tožnik prošnjo dopolniti glede pravne zadeve in dostaviti kopijo vabila oziroma drugega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da bodo pri ODT potekala pogajanja. Tožena stranka je tožniku po pooblaščenem odvetniku dne 23. 11. 2021 poslala poziv k dopolnitvi in nato rok za dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč še podaljšala do 6. 1. 2022, vendar pa tožnik do tega datuma prošnje ni dopolnil. Ker ugotovljena pomanjkljivost tožnikove prošnje ni bila odpravljena tako, da bi bila ta sposobna za obravnavo, jo je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla, tožnik pa bo lahko ponovno vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč, ko bo določen termin za pogajanja pri ODT.

3. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo v upravnem sporu, ki jo vlaga iz razlogov po 1., 2., in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi ter njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka naj mu tudi povrne stroške postopka.

4. Tožnik navaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, po njeni presoji pa naj ne bi izpolnjeval vsebinskega kriterija. Dopolnitev vloge, kot jo je zahtevala tožena stranka, ni potrebna, saj je tožnik vložil popolno vlogo. Njegov pooblaščenec za pogajanja o priznanju krivde ni plačan, čeprav ta potekajo preko pisnih vlog in dogovorov z ODT. ODT osebnih pogajanj včasih noče razpisati, dokumenti pa se morajo tožniku prevajati. Postopek pogajanj poteka v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru, št. I K 55994/2021, v kateri je obramba z odvetnikom obvezna. Tožnik je brez zaposlitve, skrbi na dva mladoletna otroka in partnerko, skupaj pa imajo več kot 30.000,00 EUR dolgov, tako da si odvetnika ne more plačati. Tožnikov pooblaščenec je sicer opravil več korespondence z ODT in poslal več poravnalnih ponudb, tako da bo prišlo do sporazuma o priznanju krivde, ki bo sklenjen pri sodišču. 5. Tožnik v nadaljevanju tožbe citira določbo 13. člena ZBPP, pojasnjuje, kolikšen je znesek minimalnega dohodka, citira določbo 14. člena ZBPP ter opisuje, kaj se upošteva pri ugotavljanju dohodkov prosilca za brezplačno pravno pomoč. Če mu brezplačna pravna pomoč ne bo odobrena, bo moral za zastopanje sam plačevati odvetniške stroške, kar bo še dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar pa je v nasprotju z določbami ZBPP. Meni, da je bil z odločitvijo tožene stranke diskriminiran glede na druge upravičence do brezplačne pravne pomoči in da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS v zvezi s 1. členom ZBPP. Tožena stranka ga je diskriminirala glede na njegov stan, ki mu pripada in je zato njena odločitev nepravilna. V odločbi tudi niso pojasnjeni razlogi, zakaj je bila tožnikova prošnja zavrnjena.

6. Tožena stranka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, na tožbo ni odgovorila.

K točki I izreka:

7. Tožba je utemeljena.

8. Predmet upravnega spora je sklep tožene stranke, ki je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrgla kot nepopolno. Pojasnila je, da tožnik po njenem pozivu prošnje ni dopolnil s tem, da bi predložil kopijo vabila oziroma drugega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da bodo pri ODT v kazenski zadevi potekala pogajanja ter da zato ni mogla presojati, ali izpolnjuje objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Ker je iz tega razloga štela, da je njegova vloga nepopolna, jo je na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavrgla. Glede na navedeno torej ni moč slediti tožniku, ki zatrjuje, da tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni pojasnila razlogov za svojo odločitev, saj je odločitev utemeljila in za to navedla razloge.

9. Utemeljen pa je tožnikov tožbeni ugovor glede (ne)popolnosti njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in posledično odločitve tožene stranke, da to prošnjo kot nepopolno zavrže. 10. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP postopa pristojni organ pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače. Ker ZBPP nima splošnih določb o obveznih sestavinah vloge, je treba glede tega upoštevati prvi odstavek 66. člena ZUP, po katerem mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem (med drugim) navedbo organa, zadevo, zahtevek oziroma predlog, ime vlagatelja in njegov naslov. Po drugem odstavku istega člena mora vloga vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis. Tako določbo ima ZBPP, ki v drugem odstavku 32. člena določa podatke, ki jih mora vsebovati prošnja za brezplačno pravno pomoč, in sicer: - osebno ime, davčno številko, enotno matično številko (EMŠO), naslov stalnega ali začasnega prebivališča prosilca; - osebno ime, davčno številko, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča družinskih članov prosilca; - ime oziroma firmo, sedež ter davčno in matično številko, če je prosilec oseba iz 4. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona; - podatke o zadevi; - navedbo oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Če je prosilec tujec, mora prošnja vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (tretji odstavek 32. člena ZBPP).

11. Glede na opisano zakonsko ureditev so "podatki o zadevi" obvezna sestavina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, tako da mora organ za brezplačno pravno pomoč v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj so "podatki o zadevi" iz zakonskega besedila ne izhaja, vendar pa je mogoče o tem sklepati že po obsegu podatkov, ki jih kot obvezne predpisujeta oba navedena zakona (ZUP in ZBPP) - gre izključno za najosnovnejše podatke, brez katerih vloge sploh ni mogoče obravnavati. Enako sklepanje omogoča vsebina obrazca - prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (rubrika III), ki že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko in/ali navedbo vrste spora. Podatki, ki presegajo navedeni obseg, tudi smiselno ne pomenijo več temeljnih podatkov, ki omogočajo obravnavanje vloge, temveč so lahko le predmet trditvene podlage oziroma ugotavljanja dejanskega stanja. To ureja prvi odstavek 33. člena ZBPP, ki organu daje pooblastilo, da zbere "druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena (…) kadar in če je to potrebno", torej tudi "podatke o zadevi", med drugim zato, "da se dodeli brezplačna pravna pomoč" (prva alineja prvega odstavka 33. člena). Taka ureditev po presoji sodišča organu ne daje podlage za to, da bi podatke o zadevi, ki presegajo prej opisani, najosnovnejši obseg, štel za nujno sestavino vloge v smislu 66. člena ZUP.

12. Tožnik je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, navedel, da prosi za dodelitev te pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem 1. in 2. stopnje glede pogajanj o priznanju krivde pred ODT v zadevi Okrožnega sodišča v Kopru, št. I K 55994/2021. Njegova vloga je torej obsegala "podatke o zadevi" ter druge osnovne podatke, ki jih mora obsegati prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pa pomeni, da bi jo tožena stranka lahko obravnavala po vsebini. S tem, ko je tožena stranka od tožnika zahtevala predložitev kopije vabila oziroma drugega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da bodo pri ODT v kazenski zadevi potekala pogajanja, dejansko ni zahtevala dopolnitve opisane prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v smislu prvega odstavka 67. člena ZUP, temveč predložitev dokazov v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP. V takem primeru pa organ zgolj zato, ker stranka v določenem roku ne predloži dokazov, zahteve ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati (tretji odstavek 140. člena ZUP). ZUP torej razlikuje med procesnim položajem, ko vloge sploh ni mogoče obravnavati, ker za to ne vsebuje najosnovnejših podatkov (67. člen) in položajem, ko je vlogo sicer mogoče obravnavati, vendar stranka ne predloži dokazov, na podlagi katerih bi se organ lahko prepričal o utemeljenosti njenega zahtevka. Določba, da organ v takem primeru postopek nadaljuje, zato smiselno pomeni, da mora organ odločiti na podlagi tistih podatkov, ki so mu na voljo, oziroma nadaljevati ugotovitveni postopek in o zahtevku odločiti po vsebini (prim.: sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1612/2019 z dne 7. 11. 2019).

13. Tožena stranka bi torej morala v predmetni zadevi odločiti na podlagi podatkov in vsebine listine, ki jo je prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil tožnik ter njegovo prošnjo obravnavati po vsebini. Namesto tega je tožena stranka tožnikovo vlogo ocenila kot formalno nepopolno, svojo odločitev pa utemeljila z navedbo, da na podlagi tožnikove vloge ni mogla ugotoviti, ali je izpolnjen vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Iz vsega doslej navedenega torej izhaja, da v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP. Tožena stranka je sicer tožnika pozvala k predložitvi kopije vabila oziroma drugega dokumenta, iz katerega bi bilo razvidno, da bodo pri ODT v kazenski zadevi potekala pogajanja, vendar pa njegove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči po tem, ko tega ni predložil, ne bi smela zavreči kot formalno nepopolne, saj je obsegala osnovne podatke, ki so za tako prošnjo zahtevani, pač pa bi morala o tem, ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP, odločiti po vsebini na podlagi podatkov (dokazov), ki jih je prošnji priložil tožnik, oziroma izpeljati ugotovitveni postopek. Sodišče je zato v skladu s tretjo točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem mora ugotovljene nepravilnosti odpraviti.

14. Sodišče v zadevi ni razpisalo glavne obravnave, temveč je odločilo na seji senata, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani upravni akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

15. Sodišče še pojasnjuje, da je tožnik zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks, vendar pa sodišče o tem ni odločalo, saj se po določbi šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) v postopkih odločanja o dodelitvah brezplačne pravne pomoči sodna taksa ne plača. K točki II izreka:

16. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožnik po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena v vezi s prvim odstavkom 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je zastopala odvetniška pisarna.