Jedro

Potrditi je razloge sodišča prve stopnje, da zgolj nizka vrednost terjatve sama po sebi glede na določbe ZIZ izvršbe na nepremičnino ne preprečuje, saj je potrebno v vsakem primeru upoštevati vse okoliščine primera. Ob tem da iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so dolžnikove nepremičnine obremenjene s številnimi hipotekami in so predmet prodaje v štirih drugih izvršilnih postopki ter da predmetne nepremičnine ne predstavljajo dolžnikovega doma, so pritožbene trditve o nesorazmernosti izvršbe zaradi nizke vrednosti izterjevane terjatve ter visoke vrednosti predmetov izvršbe, v tej fazi izvršbe neutemeljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka), zavrnilo predlog za omejitev izvršbe (II. točka izreka) ter dolžniku naložilo, da upniku v roku 8 dni povrne 223,99 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi , ki tečejo od 9. dne od vročitve tega sklepa dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je njegov ugovor neobrazložen ter zatrjuje, da je uveljavljal ugovorni razlog po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Sodišču očita, da se ni logično in prepričljivo opredelilo glede ugovornih trditev o neizvršljivosti in nerazumljivosti izreka ter ponovno opozarja, da je v sklepu o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 10. 7. 2018 v izreku, sklep o izvršbi naveden brez podatka, kdo ga je izdal, navedena je le opravilna številka ter datum. Zatrjuje, da izpostavljenega ni mogoče sanirati s sklicevanjem na predlog za izvršbo, saj le ta ne predstavlja sestavnega dela sklepa, kot je primer pri sklepih o izvršbi. Opozarja, da sodišče ni odpravilo nasprotja v izreku sklepa z dne 10. 7. 2018, ko je v I. točki izreka med drugim dovolilo tudi nadaljevanje izvršbe na nepremičnino del stavbe X-2675-Y, čeprav je v III. točki izreka odločilo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe na teh istih nepremičninah. Vsled temu očita sklepu obremenjenost z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ. Zatrjuje, da je bilo sodišče prve stopnje dolžno izvesti presojo sorazmernosti, ki pa je ni opravilo. V zvezi s tem izpostavlja, da upnikova terjatev znaša le 3.794,99 EUR s pripadki, medtem ko je po podatkih GURS-a vrednost dolžnikovih nepremičnin kar 109.786,50 EUR ter da je zato nesporno podano nesorazmerje med višino upnikove terjatve in vrednostjo dolžnikovega nepremičnega premoženja, ki je predmet izvršbe. Sodišču očita, da bi zaradi nesorazmernosti moralo omejiti izvršbo in slediti njegovemu predlogu po drugem odstavku 34. člena ZIZ. Predlaga ugoditev pritožbi ter spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi, sklep z dne 10. 7. 2018 razveljavi ter predlog za izvršbo zavrne oziroma podredno, da se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, konkretno na nepremičnine.

5. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni vezi s pravno pomembnimi dejstvi. Zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom so ugovorni razlogi omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe1. Skladno s prvim odstavkom 55. člena ZIZ so relevantni ugovorni razlogi le razlogi, ki izvršbo (z novim izvršilnim sredstvom) preprečujejo.

6. Pritožba sicer pravilno opozarja, da je sodišče ponovno napačno zaključilo, da je dolžnikov ugovor neobrazložen2, ker pa iz izpodbijanega sklepa izhaja, da ga je kljub napačnemu zaključku vsebinsko presojalo (in torej ni upoštevalo domneve iz drugega odstavka 53. člena ZIZ), izpostavljena nepravilnost sama po sebi ne more povzročiti nezakonitosti oziroma nepravilnosti sklepa.

7. Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni in jasni, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni. V kolikor pa se pritožba z razlogi ne strinja, pa lahko to predstavlja le pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava3. 8. Pritožbene trditve o nasprotju med I. in III. točko izreka sklepa z dne 10. 7. 2018 so neutemeljene, saj zatrjevanega nasprotja ni. Izvršilni postopek namreč poteka v dveh fazah, faza dovolitve in faza oprave izvršbe. Kot je dolžniku pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je za dovolitev izvršbe na nepremičnine krajevno pristojno le tisto sodišče, na območju katerega je nepremičnina, ki je v predlogu kot predmet izvršbe navedena na prvem mestu, za nadaljnjo opravo izvršbe pa je pristojno sodišče, na območju katerega nepremičnina leži. III. točka izreka sklepa z dne 10. 7.2018 tako sledi navedenemu, saj nepremičnina navedena v tej točki, ne leži na območju sodišča, ki je nepremičninsko izvršbo dovolilo, zato to sodišče za opravo izvršbe na to nepremičnino ni pristojno. Zapis sodišča prve stopnje v III. točki izreka navedenega sklepa, da le to ni pristojno za odločanje o tem predlogu je glede na I. točko izreka ter obrazložitev tega sklepa očitna pisna pomota, ki jo lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi (328. člen v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ) in zato na pravilnost izpodbijanega sklepa ne more vplivati.

9. Sodišče prve stopnje sicer nepravilno razloguje, da je upnikov predlog za razširitev izvršbe sestavni del sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, saj določbe ZIZ na takšen zaključek ne napotujejo. Ker pa iz podatkov spisa izhaja, da je bil sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 7. 2018 izvršen, in sicer je na podlagi navedenega sklepa zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičninah, na katere se je izvršba nadaljevala, zgoraj omenjeni sklep zaznamovalo, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da je bil ugovor v tem delu utemeljen.

10. Neutemeljene so pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ni opravilo presoje nesorazmernosti, saj so razlogi o tem v 8. točki obrazložitve napadenega sklepa. Potrditi je razloge sodišča prve stopnje, da zgolj nizka vrednost terjatve sama po sebi glede na določbe ZIZ izvršbe na nepremičnino ne preprečuje, saj je potrebno v vsakem primeru upoštevati vse okoliščine primera. Ob tem da iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso sporne izhaja, da so dolžnikove nepremičnine obremenjene s številnimi hipotekami in so predmet prodaje v štirih drugih izvršilnih postopki ter da predmetne nepremičnine ne predstavljajo dolžnikovega doma, so pritožbene trditve o nesorazmernosti izvršbe zaradi nizke vrednosti izterjevane terjatve ter visoke vrednosti predmetov izvršbe, v tej fazi izvršbe neutemeljene.

11. Ob zgoraj navedenem je potrditi zaključek o neutemeljenosti dolžnikovega ugovora ter posledično tudi zaključek o potrebnosti upnikovih stroškov odgovora na ugovor.

12. Po določbi drugega odstavka 34. člena ZIZ sodišče na dolžnikov predlog omeji dovoljeno izvršbo tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve.

13. Iz razlogov sodišča prve stopnje, ki pritožbeno niso sporni izhaja, da dolžnik ni navedel dejstev in tudi ni predlagal dokazov, ki bi izkazovali, da bo upnik poplačan z drugimi sredstvi izvršbe. Ker je trditveno in dokazno breme za obstoj okoliščin iz drugega odstavka 34. člena ZIZ na dolžniku, je sodišče prve stopnje dolžnikov predlog za omejitev izvršbe pravilno zavrnilo.

14. Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbo dolžnika, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), ni zasledilo kakšnih kršitev oz. nepravilnosti.

15. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, ni možen zaključek, da mu je pritožbene stroške upnik povzročil neutemeljeno, zato jih dolžnik krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

1 Primerjaj: Načelno pravno mnenje, občna seja VSS z dne 18. 6. 1996 2 Zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom so ugovorni razlogi sicer res omejeni le na novo izvršilno sredstvo in nov predmet izvršbe, vendar to ne pomeni, da pridejo v poštev samo razlogi po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ, temveč katerikoli razlogi, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo ali predmet, tudi takšni, ki se nanašajo na postopek dovolitve izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, Prav tako sodišče prve stopnje zmotno zaključuje, da so v 55.členu ZIZ ugovorni razlogi našteti taksativno, našteti so namreč primeroma (eksemplifikativno), na kar jasno kaže besedna zveza “še zlasti” v prvem odstavku navedenega člena. 3 Primerjaj tudi: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 309.