Jedro

Kolikor organ za BPP odločitev opira na dejstvo, da je tožnik na vprašanje v obrazcu, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, odgovoril z ne, je glede na okoliščine tega primera zaključiti, da ta odgovor pomeni navajanje neresničnih podatkov, preuranjen. Tožnik je namreč prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil tudi letno poročilo za leto 2012 družbe A., iz česar je sklepati, da je z njim želel dokazovati podatek, kot ga je navedel v prošnji. Organ za BPP bi moral tožnika pozvati k izjasnitvi v zvezi s predloženim dokazom, da bi ta lahko dal pravilen podatek o svojem premoženjskem stanju.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2339/2013 z dne 14. 10. 2013 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani – organ, pristojen za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za oprostitev stroškov predujma za začetek postopka osebnega stečaja (1. točka izreka) ter odločil, da tožnik ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od 14. 10. 2013 dalje (2. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je tožnik prošnji priložil potrdilo o nekaznovanosti, potrdilo o višini dohodka iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, potrdilo o stalnem prebivališču, potrdilo iz gospodinjske evidence, seznam upnikov in njihove terjatve na dan 3. 7. 2013, sklep o izvršbi I 25/2012, zadnji opomin pred izvršbo z dne 17. 1. 2013, sklep o izvršbi I 39/2013, sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 2769 VL 19036/2011 in letno poročilo za leto 2012 gospodarske družbe A., d.o.o., organ za BPP pa je vpogledal v Centralni register prebivalstva RS, v poslovni register AJPES in v register ZZZS. Organ za BPP navaja, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči-obrazcu BPP št. 1 navedel, da je brezposeln, da ne prejema plače in prejemkov iz dela, z NE pa je označil tudi vprašanje, ali je (so)lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb. Organ za BPP ugotavlja, da iz registra ZZZS izhaja, da je tožnik od 1. 1. 2011 dalje zavarovan kot oseba, ki samostojno opravlja pridobitno, gospodarsko ali poklicno dejavnost oziroma zavarovan kot oseba, ki je lastnik podjetja. Iz registra AJPES je razvidno, da je direktor družbe A., d.o.o, in njen 100 % lastnik s poslovnim deležem v višini 8.763,00 EUR. Na podlagi navedenega zaključuje, da je tožnik navedel neresnične podatke o svojem statusu. Zato je na podlagi petega odstavka 20. člena Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) njegovo prošnjo zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da v podjetju A., d.o.o. ne razpolaga z nobenim denarnim vložkom, ker tega ni več. Ker v obrazcu ni izrecno vprašano, ali je prosilec lastnik kakšnega podjetja, ampak le, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, je obkrožil NE, kar je resnica. Je lastnik podjetja A., d.o.o., ki je insolventno in bo predlagan stečajni postopek. Kot pravno nepodkovana oseba ni razumel, da naj bi v obrazcu napisal DA, če ima podjetje, ki nima premoženja. Za podjetje pa je priložil bilance stanja, torej ni hotel nič prikriti ali zatajiti. Tudi strokovni delavec, ki je prevzel in pogledal prošnjo, bi ga lahko opozoril, da je obrazec napačno izpolnil. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v ponovno odločanje organu za BPP, ki naj ga pozove k dopolnitvi vloge v smislu poprave pisne napake.

Toženka na tožbo ni odgovorila, poslal pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

Organ za BPP je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnil na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da v primeru, če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka tega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, organ za BPP o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena ZBPP se premoženjsko stanje prosilca ugotavlja na podlagi njegove izjave, ki jo prosilec poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Organ za BPP je dejanski zaključek, da je tožnik v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedel neresnične podatke, oprl na primerjavo podatkov, ki jih je ugotovil z vpogledom v register ZZZS in v AJPES, s podatki, ki jih je v obrazcu BPP št. 1 navedel tožnik. Kolikor organ za BPP ugotavlja, da je tožnik direktor družbe A., d.o.o., in da naj bil tudi zavarovan kot poslovodna oseba, s tem ugotavlja le statusnopravni položaj tožnika kot organa te družbe – direktorja v smislu 515. člena Zakona o gospodarskih družbah, ne pa njegov delovnopravni status v okvire ureditve Zakona o delovnih razmerjih, torej ali je napačen podatek o brezposelnosti. Kolikor organ za BPP odločitev opira na dejstvo, da je tožnik na vprašanje v obrazcu, ali je lastnik vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, odgovoril z NE, pa sodišče meni, da je glede na okoliščine tega primera, zaključek, da ta odgovor pomeni navajanje neresničnih podatkov, preuranjen. Tožnik je namreč prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči priložil tudi letno poročilo za leto 2012 družbe A., d.o.o., kar med strankama ni sporno, iz česar je sklepati, da je z njim želel dokazovati podatek, kot ga je navedel v prošnji. Organ za BPP sicer pravilno poudarja, da je tožnik s podpisom prošnje prevzel odgovornost za točnost podatkov, kot jih je navedel v prošnji, tožnik pa zmotno meni, da bi se te odgovornosti rešil, če ni imel namena teh podatkov zatajiti, saj ta subjektivni odnos po določbi petega odstavka 20. člena ZBPP ni več pomemben. Vendar sodišče meni, da bi organ za BPP moral tožnika pozvati k izjasnitvi v zvezi s predložen dokazom, da bi ta lahko dal pravilen podatek o svojem premoženjskem stanju. Za odločanje v skrajšanem postopku po 144. členu ZUP ni bilo podlage.

Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da v postopku za izdajo odločbe niso bila upoštevana pravila postopka. Zadevo je na podlagi tretjega odstavka in v smislu četrtega odstavka 64. člena ZUS-1vrnilo organu za BPP v ponovni postopek.