Jedro

Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesnega značaja, kar pomeni, da sam po sebi za dolžnika tudi nima posledic, kakršne mu nalaga ostali del odločitve sodišča prve stopnje, s katero se zoper dolžnika dovoljuje izvršba pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

Takšen sklep zgolj omogoča, da sodišče prve stopnje lahko ponovno opravlja ustrezna procesna dejanja v nadaljevanem izvršilnem postopku potem, ko je končan postopek prisilne poravnave, zaradi katerega je bil izvršilni postopek prekinjen. Med takšna procesna dejanja spada prvenstveno odločanje o dolžnikovem ugovoru, katerega v pritožbi tudi vsebinsko uveljavlja dolžnik.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem delu nadaljevalo izvršilni postopek (glej 1. točko izreka sklepa).

Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo dolžnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče napačno ugotavlja, da mora po pravnomočnosti sklepa o prisilni poravnavi sodišče po uradni dolžnosti nadaljevati postopek izvršbe, vendar pa sme izvršilni naslov izvršiti zgolj pod pogoji prisilne poravnave, torej v zmanjšanem znesku in prekinitvijo teka zakonitih zamudnih obresti. To je v popolnem nasprotju s smislom ZPPSL, njegovimi določili in razumevanjem postopkov izterjave upnikovih terjatev, ki so predmet poplačila po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. Za upnika veljajo pogoji plačila po potrjeni prisilni poravnavi, to je plačilo 20% terjatev, po stanju na dan začetka prisilne poravnave, brez obresti od tega dne dalje in z rokom plačila enega leta od pravnomočno potrjene prisilne poravnave, torej z zapadlostjo

15.7.2006, kar je v izpodbijanem sklepu sicer pravilno ugotovljeno.

Vendar pa sodišče brez zakonske podlage nadaljuje izvršbo po uradni dolžnosti, katere mu ne nalaga ZPPSL ali drug materialni predpis.

ZPPSL nadaljevanje izvršbe prepoveduje in zapoveduje njen dejanski zaključek oziroma ustavitev. Sodišče bi moralo izvršbo po uradni dolžnosti ustaviti, če je samo poizvedelo o pravnomočnosti potrditve prisilne poravnave. Nadaljevanje izvršbe s poseganjem po njihovih sredstvih izvršbe za nezapadel dolg je nedopustno in mimo vsake pravne podlage. Določba 61. člena ZPPSL določa, da ima pravnomočni sklep o prisilni poravnavi moč izvršilnega naslova za upnike, katerih terjatve so bile v postopku prisilne poravnave ugotovljene, med katere pa upnikova terjatev ne spada. Vendar ima upnik pravico izterjati terjatev od dolžnika. Komentar k 63. členu ZPPSL govori o tem, da gre za naturalno obveznost, učinki glede zmanjšanega dela dolga pa so enaki učinkom zastaranja. Tudi v primeru zastaranja pa je pravna posledica ustavitev izvršbe. Določba 2. odstavka 64. člena ZPPSL napotuje, da je mogoče izvršbo nadaljevati pod pogoji iz potrjene prisilne poravnave. Vendar je sklep nezakonit v delu, ki govori o nadaljevanju za specificirane zneske in o rubežu premičnin.

Z izpodbijanim sklepom bi prišlo do obida namena ZPPSL, ki naj bi dolžniku omogočil normalno poslovanje z vsemi sredstvi, enako tudi s sproščenim TRR, ki bi bil ponovno obremenjenim z izvršbo. Posledično je nezakonit tudi sklep o priznanju stroškov upniku.Predlaga, da se sklep o nadaljevanju izvršbe razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesno-tehničnega značaja, kar pomeni, da sam po sebi za dolžnika tudi nima posledic, kakršne mu nalaga ostali del odločitve sodišča prve stopnje, s katero se zoper dolžnika dovoljuje izvršba pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

Takšen sklep zgolj omogoča, da sodišče prve stopnje lahko ponovno opravlja ustrezna procesna dejanja v nadaljevanem izvršilnem postopku potem, ko je končan postopek prisilne poravnave, zaradi katerega je bil izvršilni postopek prekinjen. Med takšna procesna dejanja spada seveda prvenstveno odločanje o dolžnikovem ugovoru, katerega v pritožbi tudi vsebinsko uveljavlja dolžnik. To pa v konkretnem primeru pomeni, da je sodišče prve stopnje pravilno nadaljevalo prekinjeni izvršilni postopek, potem, ko je bila potrjena prisilna poravnava v skladu z določbami ZPPSL, upoštevaje, da je bil izvršilni postopek prekinjen zaradi začetka prisilne poravnave nad dolžnikom, takšna prekinitev pa je ob povedanem lahko trajala le do zaključka omenjenega postopka. Šele takšna odločitev prvostopnemu sodišču tudi omogoča, da bo lahko odločilo o dolžnikovem ugovoru zoper dovoljeno izvršbo na novo izvršilno sredstvo pod pogoji potrjene prisilne poravnave, ki ga predstavlja predvsem tisti del pritožbe, v katerem dolžnik izpostavlja na kasnejši čas - 15.7.2006 odloženo zapadlost upnikove terjatve kot oviro za dovolitev izvršbe v smislu 9. točke

55. člena ZIZ.

Zato je moralo pritožbeno sodišče zavrniti pritožbo ter potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in

366. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).