Jedro

Po ugotovitvah, da se sporno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje določenega subjekta in da je nevarnost verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic izkazana s predloženimi predpogodbami o prodaji nepremičnin, katerih vrnitev tožniki zahtevajo v denacionalizacijskem postopku, so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 1331/99-36 z dne 19.4.2000.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je upravno sodišče Gradbenemu inštitutu Z., d.d., Ljubljana do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, prepovedalo razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, ki se vodi pri Upravni enoti Ljubljana, Izpostava B. in sicer z nepremičninami parc. št. 441/1, 442, 441/2, vl. št. 452, parc. št. 450, 449, 448, 447, 469, vl. št. 168 in z nepremičninami parc. št. 512/1, 512/2, vl. št. 595, vse k.o. G. Prepoved razpolaganja se vpiše v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Ljubljani. Z 2. točko izreka sklepa je zahtevo tožnikov, da se Zavodu za gradbeništvo S. prepove razpolaganje z nepremičninami, ki so navedene v 1. točki izreka tega sklepa, zavrnilo. V obrazložitvi navaja, da je o zahtevi za izdajo začasne odredbe z dne 3.11.1999 prvič odločilo s sklepom z dne 17.11.1999, s katerim je zahtevo zavrnilo. Vrhovno sodišče je navedeni sklep razveljavilo, ker je ocenilo, da je prvostopno sodišče pogoj verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic nepravilno presodilo na podlagi ocenjene neutemeljenosti denacionalizacijskega zahtevka, o katerem še ni bilo odločeno, namesto, da bi ga presojalo na podlagi predloženih dokazov (predpogodbe). Sodišče prve stopnje navaja, da tožniki s tožbo izpodbijajo sklep tožene stranke, s katerim je bila zavržena njihova zahteva, da se izreče za nično odločba Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo z dne 31.7.1998, s katero je bilo dano soglasje za lastninsko preoblikovanje podjetja Gradbeni inštitut Z., hkrati pa je bila zavržena tudi zahteva tožnikov, da se navedena odločba agencije odpravi po nadzorstveni pravici. Ugotavlja, da se sporno pravno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje Gradbenega inštituta Z., ki je bilo po podatkih upravnih spisov že izvršeno in družba vpisana v sodni register. Nevarnost hujših škodljivih posledic so tožniki izkazali s predpogodbami o prodaji nepremičnin, katerih vrnitev tožniki zahtevajo v denacionalizacijskem postopku. Na tej podlagi sodišče ugotavlja, da so tožniki izkazali pogoje za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS, zato je izdalo predlagano začasno odredbo proti Gradbenemu inštitutu Z., d.d. (1. točka izreka sklepa). Ni pa moglo izdati začasne odredbe proti Zavodu za gradbeništvo S., kot so to predlagali tožniki, ker navedeni zavod ni subjekt spornega pravnega razmerja. Zato je predlog za izdajo začasne odredbe, ki se je nanašal na Zavod za gradbeništvo S. zavrnilo (2. točka izreka).

Prizadeta stranka Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana, vlaga pritožbo zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da ji pritožbeno sodišče ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za izdajo začasne odredbe zavrže, podrejeno pa, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da sodišče pri svoji odločitvi ni upoštevalo, da tožniki niso stranke v upravnem postopku lastninskega preoblikovanja podjetja Gradbeni inštitut Z., d.d., Ljubljana. Ne strinja se s stališčem, ki ga je vrhovno sodišče navedlo v sklepu z dne 6.4.2000, da tožnikom ni mogoče odreči položaja stranke v tem upravnem sporu, ker je bilo lastninjenje omogočeno šele po prenehanju veljavnosti ZLPP.

Pritožnica poudarja, da se je lastninila izključno po določbah ZLPP in ne šele potem, ko je ZLPP prenehal veljati. Poleg tega je v skladu z 8. odstavkom 19. člena ZLPP objavila program lastninskega preoblikovanja v Uradnem listu RS in časopisu Delo s pozivom, da vsakdo, ki meni, da so bile kršene njegove na zakonu temelječe pravice oziroma pravne koristi, lahko uveljavlja varstvo svojih pravic v 15 dneh od dneva objave s pritožbo na pristojno ministrstvo. Rok za pritožbo je potekel 29.8.1998 in tožniki v tem času niso reagirali. To pomeni, da so prekludirani in je potrebno tožbo zavreči tudi iz tega razloga, posledično pa to pomeni, da niso stranke v tem postopku in da ni mogoče na njihovo zahtevo izdati izpodbijanega sklepa. Glede na to, da so tožniki predlagali izdajo začasne odredbe po ZLPP, ki pa je bila pravnomočno zavrnjena in da Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo ni pooblaščena kontrolirati zakonitosti pridobitve družbenega premoženja, po njenem mnenju ni bilo nobenih ovir za izdajo ustreznih soglasij za lastninsko preoblikovanje.

V odgovoru na pritožbo tožniki menijo, da je izdani sklep pravilen. Poudarjajo, da je vrhovno sodišče že odločilo v podobni zadevi, v kateri so bile dejanske in pravne okoliščine identične kot v tej zadevi. S sklepom z dne 13.4.2000 je pritožbo prizadete stranke zavrnilo in potrdilo sklep Upravnega sodišča RS z dne 8.3.2000. Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je v novem postopku ugotovilo, da se sporno pravno razmerje nanaša na lastninsko preoblikovanje Gradbenega inštituta Z. in da je nevarnost verjetnega nastanka hujših škodljivih posledic izkazana s predloženimi predpogodbami o prodaji nepremičnin, katerih vrnitev tožniki zahtevajo v denacionalizacijskem postopku. Glede na to, da je bila odločba agencije realizirana, in glede na izkazano nevarnost hujših škodljivih posledic, saj tožniki ne bi imeli na voljo učinkovitih pravnih sredstev, s katerimi bi ob morebitnem uspehu v upravnem sporu lahko dosegli njihovo odpravo, so tudi po presoji pritožbenega sodišča izkazani pogoji za izdajo začasne odredbe.

Ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bi moralo sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči, ker tožniki niso stranke v upravnem postopku lastninskega preoblikovanja podjetja. Zavrnitev začasne odredbe, predlagane po 10. členu ZLPP, v konkretnem primeru ne more imeti takega učinka, kot ga uveljavlja pritožnica, če je bila za del premoženja, ki je predmet denacionalizacijskega postopka, šele po uveljavitvi Sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o preoblikovanju dela Z. v javni raziskovalni zavod z dne 28.5.1998 (Uradni list RS, št. 43/98 in 47/98 - popr.) dana podlaga za zatrjevano lastninjenje po ZLPP. To pomeni, da so tožniki šele z uveljavitvijo navedenega sklepa vlade imeli možnost varovati svoje pravice kot stranke v postopku po ZLPP.

Pritožbeni ugovori, da agencija ni pooblaščena kontrolirati zakonitosti pridobitve družbenega premoženja in da ni bilo nobenih ovir za izdajo soglasij k lastninskemu preoblikovanju, so ugovori, ki se po presoji pritožbenega sodišča nanašajo na upravni spor o glavni stvari, to je o lastninskem preoblikovanju Gradbenega inštituta ... in ne na pogoje za izdajo začasne odredbe. Zato jih zavrača kot nepomembne.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (73. člen v zvezi z 68. členom ZUS).