Jedro

Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da odpad odločitve o ustavitvi izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o ugotovljenem preplačilu te pokojninske dajatve.

Po 4. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je postopek vodil, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače. Sodba o ustavitvi izplačevanja pokojnine, ki je bistveno drugačna od odločbe, na kateri sta temeljili pravnomočni odločbi o preplačilu, predstavlja pravnomočno pravno celoto, ki je odločilna za rešitev vprašanja preplačila. Ker ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj ni bila zakonita, je bilo s pravnomočno sodbo vzpostavljeno stanje za zakonito izplačilo pokojnine od 22. 9. 2007 oziroma od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010. Zato je s odišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijano dokončno zavrnilno odločbo toženca z dne 30. 9. 2014, dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno in dokončno odločbo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje s sklepom o popravi (II. in IV. točka izreka).

II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 299,63 EUR v 15-ih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodno odločbo - v I. točki izreka zavrglo tožbo na odpravo odločb toženca z dne 26. 9. 2012 in 16. 2. 2011 in plačilo zneska 29.066,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, - v II. točki izreka odpravilo odločbo toženca, št. ... z dne 30. 9. 2014 v I. točki izreka in dovolilo obnovo postopka, končanega z odločbo toženca, št. ... z dne 26. 9. 2012 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. … z dne 16. 2. 2011, - v III. točki izreka zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca, št. ... z dne 30. 9. 2014 v II. točki izreka in plačilo stroškov predsodnega upravnega postopka in - v IV. točki izreka tožencu naložilo, da tožniku povrne 454,45 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper II. in IV. točko izreka sodbe se iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženec. Meni, da obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP ni podan. Preplačilna odločba z dne 26. 9. 2012 temelji na dejstvu, da tožnik od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010 ni izpolnjeval pogojev za izplačilo pokojnine po 157. členu ZPIZ-1, ker je bil vključen v obvezno zavarovanje. Zato ni bil upravičen do izplačila starostne pokojnine in letnega dodatka. Po 4. odstavku 260. člena ZUP se lahko postopek obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače. Predhodno vprašanje v skladu s 1. odstavkom 174. člena ZUP pa predstavlja samostojno pravno celoto, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa in brez njegove rešitve ni mogoče rešiti zadeve same. Ustavitvena odločba z dne 26. 10. 2010 oziroma sodba pritožbenega sodišča z dne 9. 1. 2014, s katero je bila odločba z dne 26. 10. 2010 odpravljena, ne predstavlja predhodnega vprašanja. Zahtevek za vračilo neupravičeno izplačanega zneska je utemeljen že s samo odsotnostjo pravne podlage za izplačilo po 157. členu ZPIZ-1, vračilo pa zahteva na podlagi 275. člena ZPIZ-1. Opozarja še na 263. člen ZPIZ-1, ki ureja učinek odločbe, izdane v obnovitvenem postopku. Predlaga spremembo sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka tudi v tem delu, oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega dela sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo opozarja, da je bila pravnomočna odločba o preplačilu izdana na podlagi odločbe o ustavitvi izplačevanja pokojnine z dne 26. 10. 2010, pri čemer se toženec ni skliceval na 157. člen ZPIZ-1. Na podlagi odločbe z dne 19. 3. 2008 je imel pravico do izplačevanja pokojnine od 22. 9. 2007 vse do 26. 10. 2010, zato ni podano stanje iz 275. člena ZPIZ-1. Soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je podan obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP. O zakonitosti in pravilnosti odločbe o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine je odločalo sodišče kot pristojni organ in to vprašanje drugače rešilo. Meni, da 263. člen ZPIZ-1 ni uporabljiv. V obnovitvenem postopku namreč ne uveljavlja pravic iz obveznega zavarovanja, temveč povračilo neupravičeno plačanega oziroma zahtevanega denarnega zneska v višini 33.765,21 EUR. Uveljavlja povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v izpodbijanem ugoditvenem delu, to je v II. točki izreka in stroškovnem sklepu v IV. točki izreka, v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijani ugoditveni del sodbe je obrazložen s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi, glede na pritožbene navedbe pa pritožbeno sodišče poudarja naslednje.

6. V tej zadevi se spor, ob presoji pravilnosti in zakonitosti I. točke izreka dokončne odločbe toženca z dne 30. 9. 2014, v pritožbenem postopku nanaša (le) na to, ali obstoji razlog iz 4. točke 260. člena Zakona o upravnem postopku (ZUP; Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) za obnovo že pravnomočno končanega predsodnega upravnega postopka. Sporno je, ali je zaradi kasnejše sodne odprave odločbe o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine za nazaj, mogoče obnoviti predsodni upravni postopek, končan z dokončno in pravnomočno odločbo o vrnitvi preplačila starostne pokojnine. Toženec je s I. točko izreka izpodbijane dokončne odločbe z dne 30. 9. 2014 predlog za obnovo postopka, končanega z odločbo z dne 26. 9. 2012 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 16. 2. 2011, ob stališču, da ni podan niti obnovitveni razlog iz 1. točke niti obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP, zavrnil. Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim ugoditvenim delom sodbe pravilno presodilo, da je obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP podan.

7. Bistvene dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih pritožba ne izpodbija, so: - Tožniku je bila z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 19. 3. 2008 priznana pravica do starostne pokojnine v znesku 942,50 EUR od 22. 9. 2007 dalje.

- Z dokončno odločbo z dne 26. 10. 2010 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 24. 1. 2011 je toženec ustavil izplačevanje starostne pokojnine z dnem 22. 9. 2007 in odločil, da se že izplačani zneski od 22. 9. 2007 dalje poračunajo.

- Z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 26. 9. 2012 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 16. 2. 2011 je bilo odločeno, da je na podlagi odločbe z dne 26. 10. 2010 ugotovljeno, da je starostna pokojnina z letnimi dodatki v obdobju od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010 preveč izplačana in je preplačilo, ki ga je tožnik dolžan vrniti tožencu, nastalo v znesku 29.066,29 EUR.(1) - S sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 456/2013 z dne 9. 1. 2014 v zvezi s prvostopenjsko sodbo, opr. št. V Ps 298/2011 z dne 19. 6. 2013 sta bili odločbi z dne 24. 1. 2011 in 26. 10. 2010 odpravljeni.

8. Stališče, da odpad odločitve o ustavitvi izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo o ugotovljenem preplačilu te pokojninske dajatve, je pritožbeno sodišče v identični zadevi že zavzelo.(2) Po 4. točki 260. člena ZUP se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku več ni rednega pravnega sredstva obnovi, če se odločba organa, ki je postopek vodil, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah rešil drugače. Za predhodno vprašanje v skladu s 1. odstavkom 147. člena ZUP(3) gre, kadar brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, in je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. Pravica, obveznost oziroma pravno razmerje je torej sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v upravni zadevi, odločanje o tem vprašanju pa je v pristojnosti sodišča ali kakšnega drugega organa, če o obstoju oziroma neobstoju takšne pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja še ni bilo pravnomočno odločeno. Za drug organ iz 1. odstavka 147. člena ZUP, je potrebno šteti tudi organizacijsko enoto istega organa(4).

9. Sodba o ustavitvi izplačevanja pokojnine, ki je bistveno drugačna od odločbe, na kateri sta temeljili pravnomočni odločbi o preplačilu, predstavlja pravnomočno pravno celoto, ki je odločilna za rešitev vprašanja preplačila. Ker ustavitev izplačevanja pokojninske dajatve za nazaj ni bila zakonita, je bilo s pravnomočno sodbo vzpostavljeno stanje za zakonito izplačilo pokojnine od 22. 9. 2007 oziroma od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010. 10. Sodna odprava odločbe o ustavitvi izplačevanja starostne pokojnine za nazaj torej predstavlja razlog iz 4. točke 260. člena ZUP za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo z dne 26. 9. 2012 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 16. 2. 2011 o ugotovljenem preplačilu starostne pokojnine in letnega dodatka v obdobju od 23. 2. 2008 do 29. 5. 2010 v znesku 29.066,29 EUR. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno odpravilo izpodbijano dokončno zavrnilno odločbo toženca z dne 30. 9. 2014, dovolilo obnovo postopka, končanega s pravnomočno in dokončno odločbo z dne 26. 9. 2012 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 16. 2. 2011, in s tem zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Toženec bo moral izhajati iz materialnopravnega stališča sodišča, da v obravnavani zadevi obstaja obnovitveni razlog iz 4. točke 260. člena ZUP in postopati po določbah ZUP, ki urejajo obnovo upravnega postopka. Le-ta je sestavljen iz faze formalnega odločanja o uvedbi obnove postopka in meritornega odločanja o predlogu samem. V kolikor bosta združeni obe fazi, bo v skladu z 270. členom ZUP na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem, pravnomočno končanem postopku, in podatkov oziroma dejstev, ugotovljenih v obnovitvenem postopku, odločil o zadevi, ki je predmet obnovitvenega postopka. Ob vsebinskem odločanju bo v nadomestitvenem postopku lahko pustil prejšnjo odločbo v veljavi, jo odpravil ali razveljavil in nadomestil z novo.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, vključno s stroškovnim sklepom. Glede na obrazloženo pritožbene navedbe v zvezi s 157., 275. in 263. členom ZPIZ-1 ne vplivajo na odločitev v zadevi, zato se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredeljevalo.(5)

12. Pritožbeno sodišče je hkrati odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 299,63 EUR stroškov odgovora na pritožbo. Navedeni znesek je odmerjen ob uporabi 155. člena ZPP v zvezi 2. odstavkom 25. člena Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami; v nadaljevanju: ZOdvT), in sicer 225,60 EUR po tar. št. 3210 za odgovor na pritožbo in 20,00 EUR za materialne stroške v pavšalni višini. Skupaj torej 245,60 EUR, povečanih za 22% DDV pa 299,63 EUR. Višje priglašeni stroški niso utemeljeni.

(1) Toženec je pri izdaji dokončne odločbe upošteval, da je del preplačila v skupnem znesku 33.765,21 EUR za čas od 22. 9. 2007 do 22. 2. 2008 zastaral. (2) Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Psp 634/2015 z dne 7. 4. 2016. (3) V 1. odstavku 147. člena ZUP je določeno da lahko, organ, ki vodi postopek, če naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (predhodno vprašanje), ob pogojih iz tega zakona organ sam to vprašanje obravnava ali pa prekine postopek, dokler ga ne reši pristojni organ.

(4) Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV založba Ljubljana 2004, str. 501. (5) V obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje po 1. odstavku 360. člena ZPP presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.