Jedro

Tožnik s tem, ko je v nadaljnjem pravdnem postopku, ki je sledil razveljavitvi sklepa o izvršbi, povišal tožbeni zahtevek ter glede tega dela zahtevka predlagal razveljavitev sklepa o izvršbi, ni uveljavljal dva enaka zahtevka in torej ni podana litispendenca.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana odločba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave razsodilo, da se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino, opr. št. VL 17435/2012 z dne 10. 2. 2012 razveljavi v prvem in tretjem odstavku izreka in se tožbeni zahtevek zavrne ter je tožeči stranki naložilo, da je v 15-ih dneh dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 501,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka (I. in II. točka izreka). Sklenilo je še, da se tožbeni zahtevek pod točko 2 za znesek 3.193,77 EUR zavrže ter da se odločanje o novi tožbi oziroma tožbenemu zahtevku pod točko 2 za znesek 535,33 EUR prekine do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi.

2. Zoper navedeno odločbo se je pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. V obširni pritožbi pojasnjuje, da izvršilni postopek z vložitvijo ugovora preide v povsem običajen pravdni postopek, v katerem imata obe pravdni stranki enake procesne pravice, med drugim lahko tožeča stranka tožbeni zahtevek tudi spremeni. Pritožba opozarja na določbo drugega odstavka 2. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki določa, da sodišče ne sme odreči odločitve o zahtevku za katerega je pristojno. Prvemu sodišču očita, da ne razlikuje med meritorno odločitvijo o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka in procesno odločitvijo o nedopustnosti tožbe z vidika ustavne pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), oziroma pravice do dostopa do sodišča po 6. členu EKČP. Sodišče prve stopnje je s svojim postopanjem kršilo tudi pravila materialnega procesnega prava.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožeča stranka (upnik) je proti toženi stranki (dolžnici) vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Izvršilno sodišče je predlogu upnika ugodilo in s sklepom o izvršbi dolžnici naložilo (prvi odstavek izreka), da upniku poravna terjatev – glavnico v skupni višini 3.193,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na posamezne zneske. Nadalje je s sklepom o izvršbi dovolilo predlagano izvršbo (drugi odstavek izreka) ter dolžnico zavezalo k povrnitvi izvršilnih stroškov v znesku 76,00 EUR (tretji odstavek izreka). Proti navedenemu sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine je dolžnica vložila ugovor in izvršilno sodišče je s sklepom z dne 19. 4. 2012 odločilo, da se navedeni sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba (drugi odstavek izreka), o zahtevku in stroških pa bo sodišče odločalo v pravdnem postopku. Takšno odločitev je izvršilno sodišče sprejelo na podlagi drugega odstavka 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 61. člena in drugega odstavke 62. člena ZIZ. Po izrecni določbi drugega odstavka 62. člena ZIZ (novela ZIZ-C) se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku (v dajatvenem delu).

5. Po vložitvi ugovora se je torej postopek prevedel v običajen kontradiktorni postopek, v katerem ima toženec na voljo vse ugovore, kot v rednem pravdnem postopku in lahko tožbo tudi spremeni. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi z dne 10. 7. 2012 tožbeni zahtevek povišal na znesek 3.729,10 EUR in nato na naroku dne 25. 3. 2013 tožbeni zahtevek oblikoval tako, da naj sodišče sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 10. 2. 2012 v celoti razveljavi ter toženi stranki naloži v plačilo glavnico v znesku 3.729,10 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter izvršilnimi stroški v višini 76,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vključno devetega dne od dolžnikovega prejema sklepa o izvršbi ter tožeči stranki naloži povrnitev stroškov pravdnega postopka.

6. Ko je tožba vročena toženi stranki, je za spremembo potrebna njena privolitev; vendar pa lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odstavek 185. čl. ZPP). S spremembo tožbe je tožeča stranka spremenila tako nominalni znesek, tožbeni znesek je povišala za 535,33 EUR, delno pa tudi trditveno podlago, saj je zahtevala tudi plačilo davka na dodatno vrednost in ne zgolj neto zneskov posameznih računov, kot jih je navedla v predlogu za izvršbo. Glede na to, da je sprememba tožbe v postopku, ki teče po ugovoru zoper sklep o izvršbi dovoljena, je treba v takšnem primeru izrek prilagoditi spremembam, sicer bi prišlo do podvajanja izvršilnih naslovov in s tem do absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ker je torej tožeča stranka spremenila tožbo, bi moralo sodišče, če bi spremembo dovolilo, zaradi razumljivosti izreka v celoti razveljaviti sklep o izvršbi in zadevo obravnavati kot s tožbo.

7. Glede na navedeno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka s tem, ko je povišala tožbeni zahtevek ter predlagala razveljavitev sklepa o izvršbi uveljavljala dva enaka tožbena zahtevka. Prav tako je zgrešeno stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče izdati sodbo na podlagi pripoznave v delu, v katerem je tožnik v povezavi s povišanjem tožbenega zahtevka predlagal, da se sklep o izvršbi z dne 10. 2. 2012 v celoti razveljavi.

8. Ker ni bilo podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave in podlage za zavrženje tožbe zaradi obstoja litispendence, je podana absolutna bistvena kršitev določb 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je bilo potrebno izpodbijano odločbo v celoti razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (354. člen ZPP), saj navedenih kršitev sodišče druge stopnje ne more samo odpraviti, ker bi s tem prekomerno poseglo v pravico strank do pritožbe.

9. V ponovljenem postopku bo torej sodišče moralo najprej odločiti o spremembi tožbe (povišanje tožbenega zahtevka za znesek 535,33 EUR) ter nato o zahtevku ponovno odločiti. Že na tem mestu pritožbeno sodišče pripominja, da ne vidi nobenega razloga, zaradi katerega sprememba tožbe ne bi bila dovoljena.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo. (3. točka 365. člena ZPP ).