Jedro

Razveza pogodbe o preužitku.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopno sodišče pod točko I in II odločilo, da se dovoli sprememba tožbe z dne 4. 9. 2020 in predlog za izdajo začasne odredbe z dne 14. 3. 2019 zavrne. Pod točko III izreka je zavrnilo tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe o preužitku, ki sta jo v obliki notarskega zapisa dne 10. 8. 2016 sklenila tožnica in toženec in posledično zavrnilo zahtevek na vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe o preužitku, na tožnico. V odločbi o pravdnih stroških (točka IV izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 915,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

2. Zoper odločitev, s katero je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek na razvezo pogodbe o preužitku (točka III izreka) in posledično odločbo o pravdnih stroških (točka IV izreka) je pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V obširni pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče zmotno in celo protispisno (v nasprotju z izpovedbami podanimi na narokih) presodilo izpovedbe prič S. Z., M. Z., A. Z. in M. Š., na izpovedbo katerih je v odločilnem delu oprlo svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka na razvezo pogodbe o preužitku. Iz enakih razlogov je tudi napačna presoja izpovedbe prič S. V., J. R., M. N., M. S., F. Z., dr. A. S. in dr. A. R.. Na podlagi nekorektne in zmotne presoje prič je nadalje zmotno presodilo, ko je sprejelo izpovedbo toženca zaslišanega kot stranke za sprejemljivo, izpovedbo tožnice pa kot nesprejemljivo. Izvedba dokaznega postopka ni bila izvedena skrbno, izpovedbe strank in navedenih prič so se presojale izključno v korist tožene stranke in posledica takšnega postopanja sodišča je zmotna presoja o izpolnjevanju pogodbe o preužitku po toženi stranki in o obstoju oziroma neobstoju nevzdržnosti skupnega življenja pravdnih strank, kot razlogov za razvezo izpodbijane pogodbe. Prvostopno sodišče je tako zmotno ugotovilo, da toženec izpolnjuje dogovorjeni preužitek. Nasprotno, na podlagi celovite in pravilne presoje izpovedb vseh prič in tudi izpovedb pravdnih strank (pri tem pritožba podrobno obrazlaga v čem izpovedbe prič prvostopno sodišče ni pravilno povzelo in pravilno ocenilo) se lahko le zaključuje, da toženec toženki ni nudil sobe in souporabe skupnih prostorov (zlasti normalne souporabe WC-ja in kopalnice) kot je bilo dogovorjeno v pogodbi. Zraven tega tudi toženka ni prejemala obrokov hrane pri skupni mizi, kot je bilo tudi dogovorjeno v pogodbi, omejena je bila pri prostem gibanju po vsem posestvu, zlasti hiše, v kateri je poprej živela, omejevali so se ji obiski in komunikacija z ostalimi njenimi otroci ter sorodniki, k zdravniku se jo je vozilo z zamudo, deležna pa tudi ni bila rednega čiščenja stanovanjskih prostorov, pranja in likanja perila ter v pogodbi dogovorjene nege. Sami odnosi med tožnico in tožencem ter toženčevo ženo (snaho) ter tudi ostalimi člani družine (toženec se ukvarja z rejništvom) pa so tudi bili vedno slabši, zaradi česar toženka ni mogla več s tožencem in njegovo družino živeti skupaj ter je zato odšla od hiše. Tožnici je s postopanjem toženca bila kratena pravica do zasebnosti in intimnosti, pravica do svobode gibanja, pravica zagotovitve dostopa do zdravnika, krateno ji je bilo njeno dostojanstvo. Iz navedenih razlogov je bilo skupno bivanje med tožnico in tožencem nevzdržno, kar je tudi razlog za razvezo pogodbe o preužitku. Nasprotna presoja prvostopnega sodišča je zmotna. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve zahtevku, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve drugemu sodniku v pristojno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka tudi v zelo obširnem odgovoru na pritožbo prereka pritožbenim trditvam in zaključuje, da je toženec izpolnjeval pogodbo o preužitku in tudi ni ustvarjal oziroma soustvarjal nevzdržnosti skupnega življenja s tožnico. Tožnica je po lastni volji in brez pravega razloga odšla iz hiše, v kateri je na podlagi izpodbijane pogodbe živela skupaj s tožencem, sicer sinom tožnice. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev prvostopne sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pravdni stranki sta v sorodstvenem razmerju. Toženec je sin tožnice. Ni sporno, da sta pravdni stranki dne 10. 8. 2016 sklenili pogodbo o preužitku, s katero je tožnica izročila v last in posest nepremičnine, v zameno pa se je toženec zavezal, da ji bo do smrti nudil brezplačno primerno ogrevano in vzdrževano stanovanje v delu stanovanjske hiše v kateri živi, to je izključno uporabo ene sobe in souporabo s prevzemnikom in njegove družine, kuhinje, kopalnice, stranišča in ostalih prostorov ter rabo dvorišča, gospodarskega poslopja in vrta. Toženec se je nadalje zavezal: da bo tožnici nudil dnevno vsaj tri obroke hrane pri skupni mizi, od katerih mora biti vsaj en obrok topel in mora biti primeren njeni starosti in zdravstvenemu stanju, po njenem okusu in želji, po potrebi pa je upravičena tudi do dietne hrane in pijače; redno čiščenje stanovanjskih prostorov, pranje in likanje perila, nego in umivanje; prosto gibanje po vsem posestvu; prosto sprejemanje obiskov; prosto intimnost, predvsem z obiski, prosto razsvetljavo in kurjavo, primerno obleko in obutev; potrebne prevoze k zdravniku in potrebna zdravila, po potrebi tudi bolnišnično zdravljenje in po smrti pa krajevno običajen pogreb in redno vzdrževanje groba. Tožnica je pri tožencu živela dobri dve leti, poleti, meseca julija 2018 je namreč odšla od toženca in sedaj živi pri sinu I. Z. in se tako sporna pogodba od navedenega obdobja več ne izpolnjuje.

6. Pogodbo o preužitku urejuje sedmo poglavje Obligacijskega zakonika. Po določbi prvega odstavka 564. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) se s pogodbo o preužitku ena stranka (preužitkar) zavezuje, da bo na drugo stranko (prevzemnik) prenesla lastninsko pravico na določenih svojih nepremičninah, prevzemnik pa se zavezuje, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti nudil dajatve in storitve. Določba 568. člena OZ urejuje razvezo pogodbe o preužitku. Na podlagi navedenega člena se lahko pogodba o preužitku razveže iz dveh razlogov, in sicer zaradi nevzdržnosti skupnega življenja pogodbenih strank1 in zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti2. Prvi odstavek 568. člena OZ ureja razvezo pogodbe zaradi nevzdržnosti skupnega življenja strank, ki jo povzroči poslabšanje njunih medsebojnih odnosov. Razvezni razlog (odstopna pravica) temelji na spremenjenih okoliščinah (nevzdržnost skupnega življenja) in je zato pri presoji pogodbe o preužitku primerna tudi smiselna uporaba 562. člena OZ, ki ureja razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju.3 Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v pravnem mnenju iz leta 19734 zavzelo stališče, da razveze preužitkarske pogodbe zaradi neznosnosti skupnega življenja pogodbenih strank (analogna uporaba drugega odstavka 120. člena Zakona o dedovanju) ni upravičena zahtevati tista pogodbena stranka, ki je izključno zakrivila takšno neznosnost (izraz načela prepovedi zlorabe pravic). Dopolnitev tega pravnega mnenja5 iz leta 1990 je dodala, da preživljančeve zahteve za razvezo pogodbe ni mogoče zavrniti samo glede na pretekle dogodke, ampak je treba upoštevati tudi možnost nadaljnjega izpolnjevanja pogodbe. Če je skupno življenje strank neznosno, sta otežena izpolnitev pogodbe in doseganje njenega namena. Vsaka stranka v takem primeru lahko zahteva razvezo pogodbe na podlagi prvega odstavka 568. člena OZ. Neživljenjsko je pogodbeni stranki siliti k skupnemu življenju in s tem povezanim izpolnjevanjem pogodbe v primeru medsebojne nevzdržne skupnosti. Pri presoji pravnega standarda neznosnosti skupnega življenja je potrebno upoštevati ali je stanje za pogodbenika nevzdržno v objektivnem in subjektivnem smislu ter pri tem ovrednotiti vse okoliščine konkretnega primera, zlasti razloge, ki so pripeljali do spremenjenih razmer med strankami, voljo in osebnostne lastnosti strank ter pretehtati vse možnosti za razrešitev nastale sporne situacije.6 Pri razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve (prvi odstavek 568. člena OZ) je sodna praksa7 vzpostavila dva pogoja za razvezo, in sicer, da gre za pomemben obseg neizpolnjevanja pogodbe oziroma prevzetih obveznosti preživljanja in da je za neizpolnjevanje podana odgovornost prevzemnikov premoženja.

7. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da je toženec v pretežnem delu izpolnjeval pogodbeno dogovorjene obveznosti preživljanja. Toženec je tako v lastni hiši v skladu s pogodbenim dogovorom tožnici omogočil uporabo ene sobe ter souporabo kuhinje, kopalnice, WC-ja in ostalih prostorov ter dvorišča in vrta, hrano pri skupni mizi, poskrbel za njene prevoze k zdravniku in k maši, prosto gibanje (razen po hiši v kateri je prej živela tožnica) po prevzetem posestvu ter ji omogočal obiske brez večjega posega v njeno zasebnost. Izpolnjevanje pogodbe v pretežnem delu je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo na podlagi izpovedb pravdnih strank ter v postopku zaslišanih prič: I. Z. (sin tožnice), F. Z. (sin tožnice), S. N. (sin tožnice in polbrat toženca), S. Z. (žena toženca), M. Z. (hči toženca), A. Z. (sin toženca), M. N. (sin S. N. in vnuk tožnice), S. V. (znanec in sovaščan pravdnih strank), J. R. (duhovnik, ki je hodil na nedeljska kosila k tožencu), A. in M. K. (najemnika hiše, v kateri je pred izročitvijo živela tožnica), M. S. (znanka tožnice), A. S. in A. R. (zdravnici, ki sta zdravstveno obravnavali tožnico). Izvedene dokaze je prvostopno sodišče glede presoje o izpolnjevanju pogodbe po tožencu pravilno ovrednotilo (točka 9 razlogov sodbe) in so tako pritožbena izvajanja v smeri zmotne in enostranske (v korist tožene stranke) presoje izvedenih dokazov (izpovedbe strank in prič) neutemeljena. Za neizpolnjevanje pogodbe od poletja 2018 dalje pa ni podana odgovornost toženca kot prevzemnika premoženja, ker je tožnica sama odšla živet drugam iz razloga, ker s tožencem in njegovo družino ni želela več sobivati. Prvostopno sodišče ima tako prav, da ni pogojev za razvezo pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe, kot to določa prvi odstavek 568. člena OZ. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.

8. Preuranjena, če ne že zmotna, je presoja prvostopnega sodišča, da ni podana nevzdržnost skupnega življenja pravdnih strank kot razvezni razlog pogodbe o preužitku po določbi prvega odstavka 568. člena OZ. Dejstvo je, kot ugotavlja že prvostopno sodišče, da je med pravdnima strankama po sklenitvi pogodbe prišlo do poslabšanja odnosov, kar je v končni fazi privedlo do tega, da je toženka v času (julija 2018), ko tožnika z družino zaradi letovanja na morju ni bilo doma, odšla iz hiše, v kateri je poprej na podlagi pogodbenega dogovora skupaj živela s tožencem in njegovo družino. Iz izvedenih dokazov (izpovedbe strank, zaslišanje že navedenih prič) pa ne izhaja, da je poslabšanje odnosov pripisati predvsem muhavosti tožnice in njenim subjektivnim pričakovanjem bivanja in življenja pri tožencu. Tožnica je imela težave pri uporabi dodeljene sobe, ker so se (tako iz izpovedbe tožnice, pa tudi toženca) v sobi pri njej večkrat nahajali rejniki (toženec se ukvarja z rejništvom), ki so jo motili pri mirnem bivanju v sobi. Težave so bile tudi z ležiščem (tožnica si je sama nabavila vložek za posteljo), zlasti pa je bila motena v souporabi WC-ja, ker je zaradi zasedenosti le-tega morala večkrat malo potrebo opraviti kar na balkonu, zaradi česar ji je bilo poseženo v njeno dostojanstvo. Pri prehrani tožnica tudi ni prejemala željene in enake hrane kot ostali udeleženci družine, kar je tožnico tudi motilo. Toženec je z oddajo njene hiše „v grabnu“, kjer je živela, onemogočil uporabo njenega bivšega doma, kar jo je prizadelo. Po tožencu, zlasti pa njegovi ženi S. Z., pa je bila tudi ovirana pri komunikaciji z ostalimi sinovi in sorodniki, zlasti I. Z. in S. N.. To je zaslišan kot priča potrdil F. Z., ki je povedal „da je videl tožnico urinirati na terasi, da verjame tožnici, da so ji odpirali okno, ko se je tuširala, kopala, da tožnica po njegovem mnenju pri tožencu ni imela nobene zasebnosti, da je bilo zanjo tam preveč hrupno, da jo je S. Z. pošiljala pod „cug“8, da bodo njeno hišo, ki jo je sama zgradila prodali, da pri tožencu ne more vzdržati ter se boji, ker jo pošiljajo pod „cug“ in ji hočejo hišo prodati“. Navedeno pričo prvostopno sodišče ocenjuje kot verodostojno.

9. Na podlagi navedenih dejstev in okoliščin tako ne izhaja, da je poslabšanje odnosov pripisati predvsem tožnici ter tako tožnica ni upravičena zahtevati razveze pogodbe zaradi nevzdržnosti skupnega življenja, ker je sama zakrivila takšno nevzdržnost. Nasproten zaključek prvostopnega sodišča, ki se je sicer v razlogih izpodbijane sodbe ukvarjalo predvsem z razvezo pogodbe zaradi neizpolnjevanja pogodbe, je preuranjen. Pri presoji pravnega standarda nevzdržnosti skupnega življenja je potrebno upoštevati ali je stanje za pogodbenika nevzdržno v objektivnem in subjektivnem smislu ter pri tem ovrednotiti vse okoliščine konkretnega primera, zlasti razloge, ki so pripeljali do spremenjenih razmer med pogodbenimi strankami, voljo in osebnostne lastnosti strank ter pretehtati vse možnosti za razrešitev nastale sporne situacije.9 V tej smeri pa bo moralo prvostopno sodišče ponovno izvesti že izvedene dokaze in opraviti celovito presojo o zatrjevani nevzdržnosti skupnega življenja pravdnih (pogodbenih) strank kot razlog za razvezo pogodbe o preužitku po določbi prvega odstavka 568. člena OZ.

10. Pritožbeno sodišče ni sledilo pritožbenemu predlogu tožeče stranke, da se zadeva vrne v novo sojenje drugemu sodniku, ker pri postopanju razpravljajočega sodnika ni zaznati nezakonitega, nekorektnega in nepoštenega sojenja.

11. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 355. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zaradi ponovitve obsežne dokazne ocene (prvostopno sodišče bo moralo v nakazani smeri ponovno zaslišati stranki postopka ter vse že zaslišane priče, predvsem v smeri zatrjevane nevzdržnosti skupnega življenja pogodbenih strank) zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker bi s tako ponovljenim obsežnim dokaznim postopkom preseglo namene pritožbene obravnave.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve izpodbijane sodbe (tretji odstavek 165. člena ZPP).

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.

Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

1 Če pogodbenika živita skupaj in se njuno razmerje tako omaje, da postane skupno življenje nevzdržno, lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže (prvi odstavek 568. člena OZ). 2 Vsaka stranka lahko zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti (drugi odstavek 568. člena OZ). 3 Tako tudi B. Podgoršek v Komentarju OZ, tretja knjiga, str. 577 in 578. 4 Pravno mnenje je objavljeno v Poročilu o sodni praksi VS SRS, št. 11/81. 5 Pravno mnenje občne seje VS SRS z dne 27. 6. 1979, objavljeno v Poročilu o sodni praksi VSS 1/90. 6 Tako sodba VSRS II Ips 904/2008, točka 7 razlogov. 7 Tako tudi sodba VSL I Cp 3261/2014. 8 Narečna beseda za vlak. 9 Tako že citirana sodba VSRS II Ips 904/2008.