Jedro

Če ima upnik v obdobju, za katerega izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje za plačilo bodočih obrokov preživnine, priznan status izrednega študenta in ne študira ob delu, ter je mlajši od 26 let, je upravičen do preživnine. Sodišču ni potrebno ugotavljati rednega šolanja, če je le-to izkazano s potrdili o statusu izrednega nezaposlenega študenta, ki veljajo za obdobje, za katero upnik izterjuje preživnino in zahteva zavarovanje s predhodno odredbo.

Pobot preživninske terjatve upnika s terjatvijo, ki jo ima dolžnik do upnika iz naslova neupravičene pridobitve (zaradi neutemeljeno plačanih obrokov preživnin), že po samem zakonu ni možen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo za izterjavo preživninskih obrokov, ki so zapadli v plačilo od novembra 2005 do vključno maja 2006 ter dovolilo zavarovanje zahtevka za plačevanje preživnine za čas od julija 2006 do junija 2007. Dolžniku je naložilo, da sam krije svoje stroške ugovornega postopka.

Proti takšni odločitvi se je pritožil dolžnik iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V pritožbi je navajal, da je upnica v času študija imela predvsem ambicijo veliko delati preko študentskega servisa in ni resno študirala, saj ni uskladila časa za delo in študij tako, da bi lahko uspešno opravljala študijske obveznosti, poleg tega pa je tudi sama izpovedala, da se je na študij vpisala, ne da bi imela jasno projekcijo, kaj naj bi v življenju počela. V šolskem letu, za katerega meni, da ji pravica do preživnine pripada, je svoj čas dobesedno zapravila za druge aktivnosti in je nepomembno, če je ta aktivnost bila delo, s katerim pa je zaslužila veliko več, kot je bilo potrebno za nujno kritje življenjskih stroškov. Če Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) ustavi izplačevanje družinske pokojnine študentu, ki po iztečenem študijskem letu ne predloži potrdila o vpisu v višji letnik, tudi dolžniku ni mogoče naložiti obveznosti plačevanja preživnine študentu, ki se ne šola redno in ne predloži potrdila o vpisu, saj ni nobenega pravila, ki bi utemeljevalo razliko med dolžnikom in ZPIZ-om. Razlaga, kot jo je uporabilo sodišče prve stopnje predstavlja podporo preživninskim upravičencem, da lahko prehajajo iz šole v šolo, ne da bi v posamični opravili predvidene obveznosti študijskega letnika z razlago, da se „iščejo v življenju“. Sodišče prve stopnje se tudi ni ukvarjalo z dejstvom, da se upničina mati z njenim preživljanjem ni ukvarjala, saj je tudi mati dolžna preživljati upnico. Dolžnik bi upnici preživnino plačeval, če bi se upnica trudila za to, da bi študijske obveznosti opravljala redno in se ukvarjala s študijem ne pa z delom. Upničina pasivnost v zvezi s študijem je tudi povzročila, da je morala plačati šolnino, ki jo želi sedaj prevaliti na dolžnika. Napačno je stališče izpodbijanega sklepa, da preživnin, ki jih je dolžnik neutemeljeno nakazal preko delodajalca upnici, ni mogoče upoštevati, ker niso bila opravljena v skladu z izvršilnim naslovom, prav tako pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 316. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Nepravilna uporaba materialnega prava in bistvena kršitev določb postopka je tudi v razlagi, zakaj naj bi bilo dopustno zavarovanje upničine terjatve na plačilo preživnine, saj bi morala upnica dokazovati svojo pravico za vsako študijsko leto posebej, ker je njena pravica vezana na redno izpolnjevanje študijskih obveznosti. Dolžniku je tudi nerazumljiva obrazložitve odločbe na 13. strani, saj je obstoj izvršilnega naslova pogoj za izdajo predhodne odredbe. Dolžnik je zato predlagal, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje.

V odgovoru na pritožbo je upnica navajala, da dolžnik pretirano namiguje na njeno neangažiranost za študij, saj se je kljub opravljanju študentskega dela trudila opraviti študijske obveznosti, tudi v letu, ko ni imela statusa študenta. V ta namen je vedno pri odjemalcih študentskega dela izprosila proste dneva za priprave na izpit, izpite pa tudi sedaj po zamenjavi študija redno opravlja in se trudi študij zaključiti do 26. leta starosti. Glede na to, da v tem postopku upnica izterjuje preživnino šele od novembra 2005 dalje, obdobje pred tem sploh ni pomembno. Tako Center za socialno delo kot tudi sodišče prve stopnje sta pravilno ugotovila, da je do preživnine upravičena in da je dolžnik prekršil svojo zakonsko dolžnost, ko je samovoljno prenehal plačevati preživnino. Neutemeljeni so tudi očitki, da mora upnica zaradi lastne krivde plačevati šolnino, saj študij na Visoki komercialni šoli C. sploh ni mogoč brez plačila šolnine. Dolžnikovo ugovarjanje predhodni odredbi za zavarovanje plačevanja preživnine pa je v nasprotju z stalno prakso sklepov o izvršbi pri preživninskih dolžnikih. Dolžnikov glavni interes je očitno izmikati se plačevanju preživnine. Obstoj dolga za obdobje iz izvršilnega predloga je nesporen in je predmetna izvršba upravičena in potrebna, zato je upnica predlaga, da sodišče dolžnikovo pritožbo v celoti zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je v ugovoru in med postopkom vseskozi trdil, da izvršilni naslov ne obstaja oz. da je prenehal veljati, sedaj pa to smiselno uveljavlja s pritožbenimi navedbami, da ni dolžan plačevati preživnine. Svojih trditev pa ni z ničemer dokazal, saj ni predložil nobenega dokazila o tem, da je bila sodba Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Šentjurju pri Celju z dne 09.09.1991, opr. št. P 59/91, ki skupaj z obvestilom Centra za socialno delo Š. o uskladitvi preživnine predstavlja izvršilni naslov, spremenjena ali razveljavljena ali da je upnica dopolnila 26 let ali da se upnica v obdobju, za katerega izterjuje preživnino, ne šola redno. Upnica je namreč dokazala ravno nasprotno, da je v študijskem letu 2005/2006 bila vpisana v 1. ciklus izobraževanja na Visoki komercialni šoli C., da je prvi ciklus izobraževanja uspešno zaključila in se v študijskem letu 2006/2007 vpisala v 2. ciklus izobraževanja ter da redno opravlja študijske obveznosti. Prav tako je sodišče ugotovilo, da v vsem tem obdobju upnica ne bo dopolnila 26 let. Glede na to, da upnica izterjuje preživnino za čas od novembra 2005 do vključno maja 2006 (študijsko leto 2005/2006) in zahteva zavarovanje za čas od 01.07.2006 do 30.06.2007 (delno študijsko leto 2005/2006 in delno 2006/2007), ko je dokazano imela status izredne študentke in je tudi redno opravljala študijske obveznosti, so dolžnikove pritožbene navedbe o tem, da se upnica ni redno šolala, ker v študijskih letih 2002/2003, 2003/2004 in 2004/2005 ni redno opravljala študijskih obveznosti, temveč je svoj čas posvečala delu preko študentskega servisa, povsem nepomembne. Pomembno je namreč le stanje v obdobju, za katerega upnica izterjuje preživnino oziroma zahteva zavarovanje obrokov preživnine, ki bodo zapadli v roku enega leta po vložitvi predloga za zavarovanje s predhodno odredbo.

Prav tako so nepomembne pritožbene trditve, da sodišče ni upoštevalo navedb upnice, da njena mati k njenemu preživljanju ne prispeva nič, čeprav je to njena zakonska obveznost, da je upnica z delom preko študentskega servisa zaslužila bistveno več kot znašajo predvidene štipendije za nadarjene študente in da je upnica sama kriva, da je morala plačati šolnino, kajti če bi dokončala prvotno vpisani študij, šolnine ne bi morala plačati. Vsa ta dejstva so pomembna le pri ugotavljanju upničinih potreb in dolžnikovih zmožnosti za plačevanje preživnine, torej pri določanju višine preživnine, kar pa ni predmet tega postopka. V tem postopku namreč upnica le izterjuje preživnino, ki je bila določena s pravnomočno in izvršljivo sodbo pristojnega sodišča ter usklajena z obvestili CSD. V izvršilnem postopku sodišče le izvršuje pravnomočne in izvršljive odločbe, zato se ne sme in ne more spuščati v presojo utemeljenosti terjatev, ki jih upnik v izvršilnem postopku izterjuje.

Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo 316. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Določba 5. točke 316. člena OZ določa, da ne more prenehati s pobotom terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja, kar pomeni, da je takšno pobotanje zakonsko izključeno. Zato so vse ugotovitve sodišča prve stopnje o tem, ali je dolžnik upnici v obdobju od leta 2004 do maja 2005 neutemeljeno plačal preživninske obroke ali ne in na kakšen način jih je plačal, v tem postopku nepotrebne. Zatrjevana terjatev, ki naj bi jo dolžnik imel do upnice, namreč izhaja iz naslova neupravičene pridobitve, upničina terjatev do dolžnika pa iz naslova zakonite obveznosti preživljanja, ki s pobotom ne more prenehati.

Tudi pritožbene navedbe o nerazumljivih razlogih glede pogojev za izdajo predhodne odredbe, ko je sodišče prve stopnje na strani 13 izpodbijanega sklepa obrazložilo, da je neizvršljivost sodne odločbe predpostavka za predhodno odredbo, so neutemeljene, saj so razlogi kot jih je navedlo prvostopenjsko sodišče povsem jasni in razumljivi. Dolžnik namreč napačno sklepa, da je s tem sodišče štelo, da je pogoj za izdajo predhodne odredbe neobstoj izvršilnega naslova. ZIZ v 257. členu določa, da sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tako je povsem jasno, da izvršilni naslov mora obstajati, ne sme pa biti še izvršljiv, kar pomeni, da je predhodno odredbo mogoče izdati le v primerih, ko še ni potekel paricijski rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti. Očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki I. odstavka 339. člena ZPP tako ni podana, saj so razlogi izpodbijane odločbe, ki so dolžniku nejasni, povsem razumljivi in logični. Izvršilni naslov, na podlagi katerega je sodišče izdalo predhodno odredbo pa je seveda neizvršljiv le v delu, ki se nanaša na bodoče preživninske terjatve. Za tiste obroke preživnine, ki so že zapadli v plačilo, je mogoče dovoliti le izvršbo, za bodoče obroke preživnine, ki bodo šele zapadli v plačilo v roku enega leta od vložitve predloga za zavarovanje, pa je mogoče dovoliti zavarovanje s predhodno odredbo, kot je tudi storilo prvostopenjsko sodišče. Pri tem ZIZ ne postavlja nobenega pogoja, da bi upnik moral izkazati upravičenost do preživnine s potrdilom o vpisu, zato so takšne dolžnikove navedbe neutemeljene. Sicer je v skladu s V. odstavkom 132a. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) dolžan upravičenec do preživnine po osemnajstem letu starosti centru za socialno delo do konca meseca januarja predložiti potrdilo o šolanju ali ga obvestiti, kje se redno šola, saj CSD šele na podlagi takšnega potrdila zavezanca za plačilo preživnine obvesti o njeni uskladitvi, vendar v tem postopku to ni bistveno in ne predstavlja pogoja za izdajo predhodne odredbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo relevantno dejansko stanje, da je pravilno uporabilo materialno pravo in da pri tem ni zagrešilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere je opozarjal dolžnik v pritožbi, niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je dolžnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Niti dolžnik niti upnica pritožbenih stroškov nista priglasila, zato odločitev o teh stroških ni bila potrebna.