8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Božidarja Belšaka, Ptuj, ki ga zastopa Valbona Sać, odvetnica na Ptuju, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 128. člena Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17 in 22/19) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 101/2022 z dne 20. 4. 2022 in sklep Višjega sodišča v Mariboru št. III Cp 67/2022 z dne 1. 2. 2022 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. II N 156/2021 z dne 12. 11. 2021 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik, ki na podlagi izjave o priznanju očetovstva iz 89. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZZZDR) velja za očeta prvega nasprotnega udeleženca iz nepravdnega postopka, izpodbija v izreku navedeno določbo Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Zatrjuje njeno neskladje s 14. in 35. členom Ustave. Meni, da je rok enega leta za vložitev predloga[1] v postopku za izpodbijanje očetovstva "absolutno prekratek". Poleg tega naj bili očetje iz navedene zakonske določbe obravnavani neenakopravno v primerjavi z otroki, ki jim 130. člen DZ daje za izpodbijanje očetovstva petletni rok. Izpodbijani rok za vložitev predloga v zadevi izpodbijanja očetovstva naj bi učinkoval posebej trdo na tiste očete, ki so podvomili o svojem očetovstvu še pred uveljavitvijo DZ in se jim je zadevni rok v tistem času tudi že iztekel; obenem pa so zamudili objektivni rok iz drugega odstavka 99. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – v nadaljevanju OZ)[2] za izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva po tedanji sodni praksi. Ti naj svoje pravice iz 35. člena Ustave sploh ne bi mogli uveljaviti. Prav tako naj bi bili v neenakopravnem položaju v razmerju do očetov, ki so po uveljavitvi DZ izvedeli za okoliščine, ki vzbujajo dvom o očetovstvu, in v razmerju do očetov, ki so za te okoliščine izvedeli še v času veljavnosti ZZZDR, pa so vendarle še uspeli ujeti rok iz drugega odstavka 128. člena DZ.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo, s katero izpodbija sklepa sodišč prve in druge stopnje, ki sta zavrgli njegov predlog zaradi izpodbijanja očetovstva zaradi zamude roka enega leta od trenutka, ko je tisti, ki velja za otrokovega očeta, izvedel za okoliščine, ki vzbujajo dvom, da je otrok njegov, iz drugega odstavka 128. člena DZ. Pritožnik izpodbija tudi sklep Vrhovnega sodišča, da se zavrne njegov predlog za dopustitev revizije. Ustavno pritožbo pritožnik utemeljuje z zatrjevanjem, da je drugi odstavek 128. člena DZ neskladen z Ustavo (in z istimi razlogi kot v pobudi).

3.Po drugem odstavku 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča ta pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).[3] Ustavno sodišče še dodaja, da se ni moglo ukvarjati z očitki pobudnika o neskladju izpodbijane določbe s 14. členom Ustave, ker iz ustavne pritožbe in njenih prilog ne izhaja, da bi jih materialno izčrpal v postopku pred sodišči.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Prvi odstavek 217. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/19 – v nadaljevanju ZNP-1) določa, da se do uskladitve z ZNP-1 tožba iz (med drugim) 128. člena DZ šteje za predlog v nepravdnem postopku.

[2]Pobudnikovo sklicevanje na 94. člen OZ je očitna pomota.

[3]Pritožnik v ustavni pritožbi pritrjuje ugotovitvam sodišč, da je v očetovstvo podvomil že leta 2003. Trdi, da je vložil predlog zaradi izpodbijanja očetovstva 30. 8. 2021. To pomeni, da bi bil njegov predlog prepozen tudi, če bi se štelo, da ustavno skladna razlaga drugega odstavka 128. člena DZ za subjekte v njegovem položaju zahteva, da začne rok za izpodbijanje očetovstva teči s 15. 4. 2019 (tj. na dan uveljavitve DZ).