Jedro

Disciplinski sodišči za državne tožilce imata pristojnosti, ki so lastne državnemu organu in je zato šteti njihove akte za akte, ki jih je mogoče izpodbijati na podlagi 2. odstavka 1. člena ZUS. Zato pomeni odklonitev sodnega varstva pred tema dvema sodiščema kršitev tožničine pravice v obravnavani zadevi iz 23. člena Ustave Republike Slovenije. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožničine tožbe v obravnavani zadevi in ji je zagotovljeno varstvo v upravnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožničino tožbo proti sodbi Disciplinskega sodišča druge stopnje za državne tožilce v Ljubljani z dne 21.1.2002. S to sodbo je bila tožnica spoznana za odgovorno za disciplinsko kršitev po 2. točki 44. člena Zakona o državnem tožilstvu (ZDT) in ji je bila izrečena sankcija - zmanjšanje plače v višini 20 % za čas enega leta.

Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Disciplinski sodišči prve in druge stopnje za državne tožilce sta z ZDT ustanovljeni specializirani sodišči v smislu 1. in 2. odstavka 98. člena Zakona o sodiščih (ZS). Na to kaže tudi njuna sestava, saj v disciplinskih postopkih zoper državne tožilce na drugi stopnji odločajo vrhovni sodniki in vrhovni državni tožilci. Sodbe Disciplinskega sodišča druge stopnje za državne tožilce so pravnomočne sodne odločbe, zoper katere po presoji sodišča ni sodnega varstva v rednem postopku in tudi zoper njih ni možen upravni spor. Izpodbijana sodba pa ni upravni akt in ne kakšen akt oziroma dejanje, ki po 1. členu ZUS uživa sodno varstvo v upravnem sporu. Po 47.členu ZDT v zvezi z ustreznimi določbami Zakona o sodiščih (ZS) se v disciplinskem postopku zoper državnega tožilca uporabljajo določbe ZKP. Vendar pa določbe 398. člena tega zakona izjemoma dovoljujejo pritožbo na Vrhovno sodišče, vendar pa v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni.

Tožnica vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je Disciplinsko sodišče za državne tožilce z zakonom ustanovljeno specializirano sodišče. To sodišče, tako po svoji sestavi, predmetu odločanja kot tudi mandatni dobi članov sodišča, ni vključeno v sodno vejo oblasti in tudi te oblasti ne izvršuje.

Izpodbijana sodba ni sodni akt, temveč odločitev disciplinskega organa, ki deluje v tožilski organizaciji, ki ima v svojem upravnem (ne pravosodnem) delovanju značaj organa izvršilne oblasti. Zato je izpodbijani akt upravni akt v smislu 1.odstavka 1.člena ZUS.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je s sklepom z dne 24.3.2004 zavrnilo tožničino pritožbo zoper izpodbijani sklep. Sprejelo je stališče, da Disciplinsko sodišče za državne tožilce, ki je ustanovljeno po 46. členu Zakona o državnem tožilstvu (ZDT), ni sodišče in da njegovih odločb ni mogoče šteti za sodne odločbe. Pritožbo je zavrnilo zaradi tega, ker je menilo, da Disciplinsko sodišče ni državni organ ali organ lokalne skupnosti in tudi ne organ z nalogami za izvrševanje javnih pooblastil, zaradi česar izpodbijana sodba nima značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil v smislu 2.odstavka 1.člena ZUS dopusten upravni spor,ter tudi ne akta po tretjem odstavku navedenega člena.

Na tožničino ustavno pritožbo je Ustavno sodišče RS z odločbo, št. Up-399/04-13 z dne 7.4.2005, razveljavilo sklep Vrhovnega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Sprejelo je stališče, da imata disciplinski sodišči pristojnosti, ki so lastne državnemu organu in je zato šteti njihove akte za akte, ki jih je mogoče izpodbijati na podlagi 2.odstavka 1.člena ZUS. Odklonitev sodnega varstva zato pomeni kršitev tožničine pravice iz 23.člena Ustave RS.

Glede na navedeno stališče Ustavnega sodišča RS je tožnici zoper izpodbijani akt zagotovljeno varstvo v upravnem sporu in ni bilo zakonite podlaga za zavrženje njene tožbe. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (74. in 68. člen ZUS).