Jedro

Dejstvo, da je toženčeva žena sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki se nahaja v isti zgradbi kot Višje sodišče v Ljubljani, zaradi česar predlagatelj domneva, da bi bila lahko tudi z višji sodniki v kolegialnih odnosih (kar pa ni izkazano), ni taka okoliščina, ki bi utegnila omajati zaupanje javnosti v objektivno nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej pravdni zadevi je Okrožno sodišče v Kranju odločilo z vmesno sodbo I P 589/2007 z dne 15. 12. 2008. Toženec je zoper njo vložil pritožbo, na katero je tožnik odgovoril in hkrati podal predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namesto Višjega sodišča v Ljubljani. Navaja, da je toženčeva žena sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani in zato tudi sama zainteresirana za izid te pravde. Ker sta Višje sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Ljubljani v isti zgradbi, meni, da je navedena sodnica lahko v različnih kolegialnih odnosih tudi z višjimi sodniki. To pa lahko vpliva na percepcijo javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko skladno z določbami 67. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Delegacija iz razlogov smotrnosti torej omogoča, da se postopek vodi pred drugim sodiščem, kot je sicer določeno v sistemu splošne in posebnih krajevnih pristojnosti, zlasti, ko je očitno, da bo to prispevalo k bolj ekonomični izvedbi postopka ter kadar se zasledujejo drugi tehtni razlogi. Zaradi izjemne narave ukrepa pa je treba okoliščine, ki naj bi ga utemeljile, presojati strogo, in sicer tudi v tem smislu, da določitev drugega sodišča ne pride v poštev, kadar za uresničitev pravnih interesov procesnih udeležencev obstajajo drugi pravni instituti. K drugim tehtnim razlogom za obravnavo delegacije poleg smotrnosti sodi po praksi Vrhovnega sodišča tudi dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca, v javnosti ustvari videz, da bi sodniki danega sodišča pri uporabi prava zaradi neke okoliščine (največkrat zaradi tesnejših, predvsem sorodstvenih razmerij strank in sodnikov ali delavcev sodišča) ne bi mogli prosto odločati po svoji vesti. Dejstvo, da je toženčeva žena sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, ki se nahaja v isti zgradbi kot Višje sodišče v Ljubljani, zaradi česar predlagatelj domneva, da bi bila lahko tudi z višji sodniki v kolegialnih odnosih (kar pa ni izkazano), ni taka okoliščina, ki bi utegnila omajati zaupanje javnosti v objektivno nepristranskost sodišča. Sodnice in sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih, četudi posamezni sodnik pozna sodnika nižje stopnje. Dejstvo, da se sodniki in odvetniki poznajo, tako ne sme in ne more vplivati na sojenje. Če pa ne bi šlo za običajno poznanstvo, temveč za tesnejše prijateljske odnose, ki bi lahko vzbujali dvom o nepristranskosti posamezne sodnice ali sodnika, pa se nepristranskost zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP. Predlagateljevi očitki tako niso taki, da bi lahko utemeljili ukrep po 67. členu ZPP. Zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo.