Jedro

Tožena stranka je pravočasno ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Gre za dopusten ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve, zato je na tožečo stranko prešlo dokazno breme, da je prevzemnica sporne terjatve, ki pa mu ni zadostila.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje:

I.) Obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 2006/08694 z dne 01.03.2007 v 1. točki izreka za glavnico v višini 5.604,25 EUR (prej 1.343.003,24 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 31.05.2005 dalje do plačila ter v 3. točki izreka za stroške v višini 168,50 EUR, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.03.2007 dalje do plačila.

II.) Razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ig 2006/08694 z dne 01.03.2007 v 1. točki izreka za glavnico v višini 17.678,47 EUR (prej 4.236.469,40 SIT) z zakonitimi zamudnimi obrestmi in sicer od zneska 370.928,40 SIT (zdaj 1.547,86 EUR) za čas od 31.03.2000 do plačila, od zneska 3.356.983,00 SIT (zdaj 14.008,44 EUR) za čas od 01.07.2004 do plačila, od zneska 177.210,00 SIT (zdaj 739,48 EUR) za čas od 31.01.2005 do plačila, od zneska 91.982,00 SIT (zdaj 383,83 EUR) za čas od 31.05.2005 do plačila, od zneska 181.345,00 SIT (zdaj 756,74 EUR) za čas od 01.02.2006 do plačila in od zneska 58.021,00 SIT (zdaj 242,12 EUR) za čas od 01.05.2006 do plačila, ter v 3. točki izreka za stroške v višini 176,39 EUR in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo.

III.) Odločilo, da mora tožeča stranka toženi stranki v roku 15 dni povrniti njene pravdne stroške v višini 311,05 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od nastanka zamude dalje do plačila.

2. Tožeča stranka se je pritožila zoper zavrnilni del sodbe, uveljavljala je bistvene kršitve določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava ter višjemu sodišču predlagala, da jo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi v celoti s stroškovno posledico, podrejeno pa, da sodbo sodišča prve stopnje v zavrnitvenem delu razveljavi in mu zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom sodišču druge stopnje, da jo kot neutemeljeno zavrne in tožeči stranki naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz Pogodbe o odstopu terjatve (A6a, v nadaljevanju Pogodba) ne izhaja, da je tožeča stranka kot prevzemnik terjatve pridobila od odstopnika F., d. o. o., terjatev do dolžnika tudi iz naslova nateklih se obresti zaradi nevračila predhodno danih in z zamudo vrnjenih posojil. Res je, da Pogodba v 5. členu določa, da na prevzemnika preidejo tudi „vse stranske pravice in obveznosti: dospele in neplačane zamudne obresti v višini zakonskih zamudnih obresti od glavne terjatve in stroški, povezani z eventualno izterjavo“. Gre za akcesorne pravice, ki so tudi po dikciji 418. člena OZ vezane na glavno terjatev. Sodišče prve stopnje je v skladu z navedenim pravilom v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku, toženi stranki naložilo v plačilo tudi zakonske zamudne obresti od 31. 5. 2005 do plačila. Tožeča stranka pa neutemeljeno poskuša z navedeno pogodbeno določbo utemeljiti še zahtevek za plačilo nateklih se obresti zaradi nevračila predhodno danih in z zamudo vrnjenih posojil. 6. Tožeča stranka ni uspela uveljaviti pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pravočasno ugovarjala aktivni legitimaciji tožeče stranke. Gre za dopusten ugovor dolžnika proti prevzemniku terjatve (2. odstavek 421. člena OZ). Zato je na tožečo stranko prešlo dokazno breme, da je prevzemnica sporne terjatve, ki pa mu ni zadostila. Izpisek odprtih postavk, v katerem je poleg dolga v višini 1.343.003,24 SIT tožeča stranka izkazovala še dolg tožene stranke v višini 4.236.469,40 SIT (priloga A3) je le računovodska listina, ki ji zakon zgolj za potrebe izvršilnega postopka podeli pravno naravo verodostojne listine (drugi odstavek 23. člena ZIZ). Zaradi varstva pravic dolžnika v primeru spremembe upnika bi morala tožeča stranka v konkretnem primeru izkazati veljavno pravno podlago za pridobitev tudi te terjatve. Oceno, da predmet Pogodbe ni terjatev, glede katere je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, je sodišče prve stopnje tudi po stališču pritožbenega sodišča pravilno oprlo na presojo vsebine Pogodbe. Pritožbeno sodišče se strinja z obrazloženim zaključkom sodišča prve stopnje, da je terjatev, ki je bila predmet prenosa (1. odstavek 417. člena OZ) določljiva. Določljivost terjatve po pogodbi o cesiji se presoja po 38. členu OZ, ki določa, da je predmet obveznosti določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti. Tožeča stranka ni uspela ovreči pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje, da je bila predmet prenosa le terjatev prenosnika terjatve do dolžnika iz Pogodbe št. S010. Zato tudi očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje o stanju dolga na podlagi knjiženj, ki jih je opravila tožeča stranka, pritegniti izvedenca finančne stroke, ni utemeljen.

7. Ker pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja tožeča stranka, niso podani, in ker višje sodišče tudi ni zasledilo drugih kršitev, na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

9. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP), saj je v odgovoru na pritožbo le vztrajala pri stališčih, ki jih je podala že pred sodiščem prve stopnje.