Jedro

V obravnavanem primeru gre za gospodarski spor majhne vrednosti, glede na to, da se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odst. 495. čl. ZPP). V takšnem sporu izdano sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: I.) sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1 z dne 5.3.2009 vzdržalo v veljavi v prvem odstavku izreka za glavnico v znesku 3.745,36 EUR, zakonske zamudne obresti od zneska 1.097,90 EUR od 19.5.2006 do plačila, zakonske zamudne obresti od zneska 243,89 EUR od 8.8.2006 do plačila, zakonske zamudne obresti od zneska 914,11 EUR od 5.9.2007 do plačila, zakonske zamudne obresti od zneska 1.108,22 EUR od 29.12.2007 do plačila in zakonske zamudne obresti od zneska 381,46 EUR od 8.2.2008 do plačila, ter v tretjem odstavku izreka za izvršilne stroške v znesku 153,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.2009 do plačila; II.) toženi stranki naložilo, da mora v roku 15 dni tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 501,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Proti navedeni sodbi je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče iz izvedenih dokazov presodilo, da je tožbeni zahtevek v celoti utemeljen, slednje pa naj bi izhajalo predvsem iz dobavnic št. 39, 723 in 456, voznega lista I. št. 125629430 in 129774430. Slednja sta bila predložena šele z drugo pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 16.12.2009. Tožena stranka je v svoji pripravljalni vlogi opozorila sodišče, da so dejstva in dokazi, predloženi v tej vlogi, podani prepozno in jih sodišče ne bi smelo upoštevati. Sodišče pa je te dokaze štelo za pravočasne, saj naj bi šlo za dejstva, ki predstavljajo odgovor na navedbe tožene stranke iz prve pripravljalne vloge. Sodišče je pri tem napačno uporabilo določbo 452. čl. ZPP. Predmetni postopek je bil uveden na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 17.2.2009, zato je treba določila 452. čl. ZPP razlagati tako, da se predlog za izvršbo šteje kot tožba, ugovor zoper sklep o izvršbi kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvi dovolitvenega dela sklepa o izvršbi in odločitvi, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku, pravico vložiti vsaka še po eno pripravljalno vlogo. Tožeča stranka je svojo pripravljalno vlogo vložila 23.6.2009 in zgolj v njej bi lahko navedla vsa dejstva in predlagala vse dokaze. Sodišče si nedopustno široko razlaga določila 452. in 453. čl. ZPP, kar je privedlo do napačne odločitve o tožbenem zahtevku. Iz dokazov, ki jih je mogoče upoštevati je razvidno zgolj to, da je na dobavnici št. 456 podpis neznanega prejemnika (na dobavnici št. 39 in št. 723 je podpis Č.), na petih voznih listih pa ni podpisa prejemnika pošiljke. Listina, ki naj bi dokazovala dejstvo, da je naslovnik prejel pošiljko, mora biti podpisana s strani prejemnika, sicer ni mogoče trditi niti z najmanjšo verjetnostjo, da je naslovnik blago prejel. Kakor izhaja iz računa št. 2006/199, naj bi bilo blago poslano z dobavnico št. 2006/199, vendar tožeča stranka te dobavnice ni predložila, zaradi česar je tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen. Kakor izhaja iz računa št. 2006/386 naj bi bilo blago poslano z dobavnico št. 2006/386, vendar je ta dobavnica nepodpisana; kakor izhaja iz računa št. 2007/457 naj bi bilo blago poslano z dobavnico št. 2007/457, vendar je ta dobavnica podpisana s strani neznane osebe.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

V obravnavanem primeru gre za gospodarski spor majhne vrednosti, glede na to, da se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (1. odst. 495. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V takšnem sporu izdano sodbo je mogoče izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. v zvezi s 480. čl. ZPP).

Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, je tožena stranka priznavala svoj dolg po računih št. 2007/721 in št. 2008/043, medtem ko je bila zanjo sporna terjatev tožeče stranke na plačilo kupnine za blago po treh računih: št. 2006/199; št. 2006/386 in št. 2007/457; da je tožena stranka prejela blago po rač. št. 2006/199 in po rač. št. 2006/386, je sodišče zaključilo na podlagi voznega lista št. 125629430 oziroma št. 129774430, na katerih se nahaja podpis delavke tožene stranke, T.D., prejem blaga po rač. št. 2007/457 pa potrjuje podpisana dobavnica št. 456. Kolikor tožena stranka v zvezi s tem v pritožbi zatrjuje, da je na dobavnici št. 456 podpis neznanega prejemnika, izpodbija na prvi stopnji ugotovljeno dejansko stanje, kar pa ni dopustno, glede na to, da gre za spor majhne vrednosti. Kar se pa tiče pritožbene trditve, da je tožeča stranka oba vozna lista, nanašajoča se na rač. št. 2006/199 in rač. št. 2006/386, predložila šele z drugo pripravljalno vlogo, čeprav imata po mnenju tožene stranke glede na določilo 452. čl. ZPP, stranki v pravdnem postopku, izvirajočem iz predhodnega izvršilnega postopka, pravico vložiti vsaka še po eno pripravljalno vlogo, pritožbeno sodišče odgovarja, da četudi bi to držalo, bi šlo za kršitev določb postopka po 1. odst. 339. čl. ZPP, ki je v sporu majhne vrednosti ni mogoče upoštevati.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 353. čl. ZPP, pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.