Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (1994) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika.
Ugovor dolžnika se zavrne in se potrdi sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je neobrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ni lastnik TV sprejemnika, za katerega upnik v tem postopku uveljavlja naročnino. Lastnik tega sprejemnika je namreč dolžnikov oče. Ugovor ni utemeljen.
Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik (v roku 8 dni od njegove vročitve) vloži ugovor (prim. 2. in 3. odst. 9. člena ZIZ). Vendar pa mora biti ugovor obrazložen (po 2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Tako mora dolžnik v njem navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa posebej opozorjen, pa je kljub temu ugovarjal neobrazloženo, saj v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, ki bi imel za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. V 1. odst. 15. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenije (Ur. l. RS, št. 18/94, 29/94 in 73/94) je namreč določeno, da naročnino plačuje uporabnik radijskega in TV sprejemnika. Obveznost plačila naročnine po tej določbi tako ni vezana na lastništvo TV sprejemnika. Pravno upoštevnega dejstva (ki bi lahko privedlo do zavrnitve tožbenega zahtevka), to je da dolžnik TV sprejemnika ne uporablja, pa dolžnik v svojem ugovoru niti ni zatrjeval. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je neobrazložen in zato neutemeljen ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.
Ker tudi ni najti razlogov, na katere je sodišče pri odločanju o ugovoru dolžno paziti po uradni dolžnosti, je bilo potrebno ugovor dolžnika zavrniti kot neutemeljen in izpodbijani sklep o izvršbi potrditi (po 2. točki 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).