Jedro

Stvar nadaljnje izvršbe je, za kolikšen znesek se bo izvršba še nadaljevala, kar je v pristojnosti sodišča prve stopnje. Tekom nadaljevanja izvršbe bo sodišče prve stopnje tudi upoštevalo vsa delna plačila in natančno izračunalo preostanek terjatve, česar z izdajo izpodbijanega sklepa nikakor ni onemogočilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo delno ustavilo za do dne 16.8.1999 plačanih 18,251.721,00 SIT, za dne 9.9.1999 plačanih 300.000,00 SIT in za dne 15.9.1999 plačanih 200.000,00 SIT. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da sodišče ni upoštevalo številnih delnih plačil, s čimer je onemogočilo natančen izračun preostanka dolga. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zgolj sledilo upnikovim delnim umikom predloga z izvršbo. Tako je upnik z delnim umikom z dne 2.9.1999 (list. št. 11) sporočil, da je dolžnik do dne 16.8.1999 plačal znesek 18,251.721,00 SIT ter je upnik za ta znesek umaknil svoj zahtevek. Prav tako je z delnim umikom z dne 20.9.1999 (list. št. 12) zahtevek delno umaknil glede dne 9.9.1999 plačanega zneska 300.000,00 SIT in z drugim delnim umikom z dne 20.9.1999 še za dne 15.9.1999 plačani znesek 200.000,00 SIT (prim. list. št. 13). Za zneske, glede katerih je upnik delno umaknil predlog za izvršbo, je sodišče z izpodbijanim sklepom izvršbo utesnilo, s čimer je samo odločalo v okviru postavljenih zahtevkov strank. Stvar nadaljnje izvršbe je, za kolikšen znesek se bo izvršba še nadaljevala, kar je v pristojnosti sodišča prve stopnje. Tekom nadaljevanja izvršbe bo sodišče prve stopnje tudi upoštevalo vsa deln plačila in natančno izračunalo preostanek terjatve, česar z izdajo izpodbijanega sklepa nikakor ni onemogočilo. Napačna je pritožbena trditev, da bi moralo sodišče v sklepu povzeti preostali znesek upnikove terjatve. V kolikor pritožnik meni, da bi moralo odločitev o tem, za kolikšen del se izvršba še nadaljuje, sodišče vnesti v izrek sklepa, je to stališče pravno napačno, saj je o dovolitvi izvršbe že bilo odločeno s sklepom o izvršbi, zato bi ponovno odločanje o tem, z koliko se izvršba (še) nadajuje, pomenilo poseg v pravnomočno razsojeno stvar (res iudicata, prim. 2. odst. 319. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V kolikor pa meni, da bi bilo potrebno ta znesek navesti v obrazložitvi, sodišče druge stopnje ugotavlja, da bi bila takšna obrazložitev sicer koristna za stranke, vendar pa z opustitvij navedbe tega razloga sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka, saj je znesek, glede katerega se izvršba še nadaljuje, mogoče izračunati glede na podatke v spisu. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Ker upnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).