Jedro

Tožnik ni izpolnjeval razpisnega pogoja, da mora program študijskega dela v pretekli sezoni (šolskem letu) obsegati najmanj 30 delovnih srečanj, in torej ne pogojev Javnega razpisa, kar pomeni, da ga je toženka skladno z 9. točko Javnega razpisa že iz tega razloga pravilno štela za neupravičeno osebo ter posledično njegovo vlogo na Javni razpis utemeljeno zavrgla. Predlagatelj posameznega programa je namreč moral kumulativno izpolnjevati vse razpisne pogoje, določene v Merilih predmetnega Javnega razpisa, zato je bilo že neizpolnjevanje enega izmed njih razlog za zavrženje vloge.

Obvestilo o odprtju Javnega razpisa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, v katerem je bilo jasno napoteno na spletno stran, kjer so bili besedilo razpisa, prijavni obrazci in merila javno dostopni vsej zainteresirani javnosti. Ali oziroma kako naj bi tak način objave vplival na njegovo možnost, da se seznani s pogoji in merili razpisa, tožnik ne navaja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijanim sklepom odločil, da se v zadevi Javnega razpisa za izbor kulturnih programov in projektov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju Mestne občine Ljubljana, ki jih bo v letu 2017 sofinanciral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (v nadaljevanju Javni razpis), tožnikova vloga - program - folklora, zavrže (1. točka izreka), ter da v tem postopku niso nastali posebni stroški postopka (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je strokovna programska komisija za Javni razpis pri pregledu tožnikove vloge ugotovila, da: je tožnik podal vlogo za sofinanciranje dejavnosti - folklora in ljudski pevci; tožnikov program ne vsebuje opisa celoletne dejavnosti društva na področju folklore in ljudskega petja; predlagani program ne ustreza merilom razpisa, ker tožnik ni vsaj enkrat nastopil na pregledni prireditvi, katere namen je predstavitev, primerjava in vrednotenje dosežkov na področju folklorne dejavnosti (...); ter da tožnikov program študijskega dela ne obsega najmanj 30 delovnih srečanj - v vlogi je navedeno 12 študijskih terminov/vaj. Ker predlagani program tako ne ustreza merilom razpisa, je prvostopenjski organ tožnikovo vlogo zavrgel. 2. Drugostopenjski organ je z odločbo z dne 7. 7. 2017 zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep (1. točka izreka) in odločil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški postopka (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da tožnikova vloga ni ustrezala merilom razpisa, ker njegova celoletna dejavnost na področju folklore in ljudskega petja ne obsega najmanj 30 delovnih srečanj, kar je eden od pogojev in meril razpisa. Iz Javnega razpisa izhaja, da je neupravičena oseba tisti predlagatelj, ki ne izpolnjuje pogojev razpisa, zato je treba tožnika šteti kot neupravičeno osebo in njegovo vlogo zavreči. 3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da mu je toženka povzročila za več kot 9.558,00 EUR škode, v postopku reševanja njegove projektne vloge pa ob diskriminacijskem (nezakonitem), načrtovanem zavrženju te vloge strokovna komisija toženke pred ocenjevanjem ni niti pogledala. Meni, da toženka med drugim ni upoštevala 36. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1-UPB2) oziroma ga je upoštevala za svoje prijatelje in favorite (delno ali v celoti), kar je razvidno iz evidence sprejetih vlog in evidence društev s statusom pridobljenega interesa za kulturo. Toženka je njegovo vlogo iz načrtovanih, nezakonitih postopkov izločila, čeprav je striktno sledil razpisnim zahtevam. Če bi bila vloga obravnavana in ocenjena, bi logično prejel 9.558,00 EUR. Vloga je bila kvalitetno napisana, s priloženimi referencami in je sledila razpisnim zahtevam. Poleg tega toženka tudi ne objavlja kriterijev ali meril javnega razpisa v Uradnem listu RS, v teh merilih pa ni določenega najnižjega in najvišjega možnega denarnega zneska po uspešnosti posamezne vloge. Dalje navaja, da je v svoji vlogi opisal glavne aktivnosti združenja ter predložil celo overjene strokovne ocene pomembnih državnih in mednarodnih kulturno umetniških projektov, izvedenih v Ljubljani, za zadnja tri leta. Tako iz leta v leto izvaja vse predstavitve v Ljubljani in ne v kakšni Tunguziji, za kar so logično potrebna finančna sredstva, ki pa jih od toženkinih javnih razpisov ne dobi. Sklicuje se na načelo enakosti pred zakonom (enakih možnosti) ponudnikov (14. člen Ustave RS). Predlaga, naj sodišče razveljavi izpodbijani sklep in toženki naloži, da mu poravna projektno škodo javnega razpisa v višini 9.558,00 EUR, skupaj z zakonitmi zamudnimi obrestmi oziroma podrejeno, naj Javni razpis razveljavi. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da vztraja pri izreku in obrazložitvi drugostopenjske odločbe, saj je bilo dejansko stanje popolno in točno ugotovljeno, uporabljeni pa so bili tudi ustrezni procesni in materialni predpisi. V celoti prereka tožnikove navedbe.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev o zavrženju tožnikove vloge - program - folklora, s katero se je prijavil na Javni razpis.

7. Iz Meril predmetnega Javnega razpisa (ki se nahajajo v dokumentaciji upravnega spisa) izhaja, da je bil eden izmed razpisnih pogojev tudi, da mora program študijskega dela v pretekli sezoni (šolskem letu) obsegati najmanj 30 delovnih srečanj. V 9. točki Javnega razpisa je bilo določeno, da se za neupravičeno osebo šteje tistega predlagatelja vloge, ki ne izpolnjuje pogojev razpisa in da se vlogo, ki je (med drugim) ni vložila upravičena oseba, zavrže. 8. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, se je tožnik prijavil na Javni razpis z vlogo, v kateri je med drugim navedel, da je imel 12 študijskih terminov/vaj. Ta ugotovitev, ki je bila podlaga za izpodbijano odločitev, med strankama niti ni sporna, saj ji tožnik v tožbi ne ugovarja oziroma ji konkretizirano ne oporeka. Iz tega sledi, da tožnik ni izpolnjeval prej navedenega razpisnega pogoja, da mora program študijskega dela v pretekli sezoni (šolskem letu) obsegati najmanj 30 delovnih srečanj, in torej ne pogojev Javnega razpisa, kar pomeni, da ga je toženka skladno z 9. točko Javnega razpisa že iz tega razloga pravilno štela za neupravičeno osebo ter posledično njegovo vlogo na Javni razpis utemeljeno zavrgla. Predlagatelj posameznega programa je namreč moral kumulativno izpolnjevati vse razpisne pogoje, določene v Merilih predmetnega Javnega razpisa, zato je bilo že neizpolnjevanje enega izmed njih razlog za zavrženje vloge.

9. Ker se tožnik sklicuje na 36. člen ZDru-1-UPB2, po katerem se pri javnih razpisih za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, namenjenih društvom, v merilih, s pomočjo katerih se izberejo prejemniki sredstev, upošteva tudi status društva v javnem interesu, pri čemer upoštevanje statusa ne sme presegati 20 % vrednosti ostalih meril (prvi odstavek tega člena), sodišče dodaja, da je bila v obravnavanem primeru, kot povedano, tožnikova vloga zavržena že iz formalnih razlogov in zato po vsebini niti ni bila presojana. Iz tega razloga so neutemeljene tudi tožbene navedbe o projektni škodi v višini 9.558,00 EUR, saj tožnik škode in njene višine ni z ničemer konkretiziral, še manj izkazal, ampak je s svojimi navedbami o tem ostal zgolj na splošni ravni.

10. Na presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa tudi ne more vplivati tožbena navedba, da kriteriji in merila Javnega razpisa niso bili objavljeni v Uradnem listu RS. Obvestilo o odprtju predmetnega Javnega razpisa je bilo namreč objavljeno v Uradnem listu RS, št. 13 z dne 17. 3. 2017 (kot izhaja iz priloge k tožbi), v katerem je bilo jasno napoteno na spletno stran JSKD (www.jskd.si), kjer so bili besedilo razpisa, prijavni obrazci in merila javno dostopni vsej zainteresirani javnosti. Ali oziroma kako naj bi tak način objave vplival na njegovo možnost, da se seznani s pogoji in merili razpisa, tožnik ne navaja.

11. Tožnik se sklicuje tudi na 14. člen Ustave RS, vendar v zvezi s tem v tožbi ne navaja nobenih konkretiziranih dejstev oziroma okoliščin, ampak ostaja zgolj na ravni splošnosti, zato sodišče nima podlage za konkretno presojo o teh navedbah. Tudi tožbena navedba o posegu v človekove pravice in svoboščine je zgolj pavšalna in nekonkretizirana ter kot taka ne daje podlage za njeno vsebinsko presojo. Iz istih razlogov tudi ne gre slediti posplošenemu in pavšalnemu tožnikovemu predlogu, naj sodišče o tožbi zaradi osnovanega suma pri storitvi več kaznivih dejanj vpletenih obvesti navedene državne organe, saj za to glede na podatke iz tožbe nima nobene (ne dejanske in ne pravne) podlage.

12. Ker je bil glede na obrazloženo postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen, sklep pa je pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker navedena dejstva in dokazi glede na razloge za sprejeto odločitev niso pomembni za odločitev oziroma niso taki, ki bi lahko vplivali na (drugačno) odločitev o zadevi; večina predlaganih dokazov pa se nanaša na listine v spisu, katerih obstoj in vsebina med strankama niti ni sporna.

14. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.