Jedro

Vročanje po detektivu je dopusten način vročitve na podlagi šestega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), tretjega odstavka 34. člena Zakona o detektivski dejavnosti in ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Ker je detektiv tožnika našel na njegovem naslovu in mu pisanje osebno ponudil v sprejem, tožnik pa ga je zavrnil, je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da niso bili podani pogoji za uporabo pravil o obvestilu in petnajstdnevnem roku za prevzem pošiljke iz tretjega odstavka 142. člena ZPP.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je tožbo kot prepozno zavrglo in odločilo, da toženka sama krije svoje stroške postopka.

2.Tožnik se zoper sklep o zavrženju tožbe pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da mu je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno vročena 16. 6. 2025, zaradi česar naj bi bila tožba vložena po izteku 30-dnevnega roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Meni, da je sodišče dokazno oceno oprlo skoraj izključno na izpoved detektiva, ki je opravljal vročanje, pri tem pa ni ustrezno ovrednotilo njegove izpovedbe in listinskih dokazov, zlasti dopisa njegovega pooblaščenca z dne 21. 7. 2025 in odgovora toženke nanj, iz katerih po njegovem izhaja, da takrat še ni bil seznanjen z odpovedjo in je bil v dvomu glede svojega delovnopravnega statusa. Poudarja tudi, da način vročanja po detektivu ni bil izveden v skladu s pravili o vročanju ter da izvedeni dokazi ne potrjujejo, da je bila v njegov poštni nabiralnik vložena prav odpoved pogodbe o zaposlitvi 16. 6. 2025. Zato meni, da obstaja najmanj dvom o dnevu seznanitve z odpovedjo, ki bi moral biti razrešen v njegovo korist. Predlaga spremembo sklepa oziroma njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter zahteva povračilo stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je bila tožniku izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno vročena 16. 6. 2025, zaradi česar je bila tožba, vložena 11. 9. 2025, prepozna. Meni, da je sodišče neutemeljeno sledilo izpovedbi detektiva, ni pa ustrezno ovrednotilo tožnikove izpovedbe in dopisa njegovega pooblaščenca z dne 21. 7. 2025 ter odgovora pooblaščenca toženke, ki ga je tožnikov pooblaščenec prejel dne 13. 8. 2025, iz katerih naj bi izhajalo, da tožnik tedaj še ni vedel, da mu je delovno razmerje prenehalo.

6.S temi navedbami pritožba ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno sprejelo skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Izpodbijani sklep vsebuje jasne, logične in med seboj skladne razloge, zakaj je sledilo izpovedbi detektiva in zakaj ni verjelo tožniku. Pri tem ni izhajalo zgolj iz detektivove ustne izpovedbe, kot neutemeljeno zatrjuje pritožba, temveč jo je presojalo skupaj z njegovimi pisnimi poročili, vročilnico ter fotografijami poteka vročitve, ki potrjujejo, da je bila ovojnica z izredno odpovedjo po zavrnitvi sprejema vložena v tožnikov hišni poštni nabiralnik. Sodišče je svojo dokazno oceno celovito obrazložilo, zato pritožbeni očitek o enostranski presoji dokazov ni utemeljen.

7.Prav tako ni utemeljen očitek, da sodišče ni upoštevalo dopisa pooblaščenca tožnika z dne 21. 7. 2025 in odgovora pooblaščenca toženke z dne 31. 7. 2025. Dejstvo, da je tožnik preko pooblaščenca poizvedoval o svojem delovnopravnem statusu, samo po sebi ne dokazuje, da mu odpoved pred tem ni bila pravilno vročena. Navedeni listini ne moreta omajati ugotovitve, da je bil tožnik 16. 6. 2025 seznanjen, da se mu vroča izredna odpoved, da je sprejem pošiljke zavrnil in da mu je bila pošiljka nato vložena v hišni poštni nabiralnik, zato se je tožnik z njo lahko seznanil. Sodišče prve stopnje tako tej listini utemeljeno ni pripisalo pomena, ki ji ga pripisuje pritožba, še posebej ob dejstvu, da iz lastnih navedb tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje izhaja, da je bil tožnik s postopkom izredne odpovedi seznanjen, saj je potrdil prejem pisne obdolžitve in vabila na zagovor, torej dokumentov, ki jih je isti detektiv, vročal na isti način in jih je prav tako pustil v poštnem nabiralniku na tožnikovem naslovu.

8.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da način vročitve po detektivu ni bil zakonit. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je vročanje po detektivu dopusten način vročitve na podlagi šestega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), tretjega odstavka 34. člena Zakona o detektivski dejavnosti in ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča RS. Ker je detektiv tožnika našel na njegovem naslovu in mu pisanje osebno ponudil v sprejem, tožnik pa ga je zavrnil, je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da niso bili podani pogoji za uporabo pravil o obvestilu in petnajstdnevnem roku za prevzem pošiljke iz tretjega odstavka 142. člena ZPP.

9.Pritožba neutemeljeno izpostavlja, da detektiv ni vedel, kakšna je vsebina ovojnice oziroma da fotografije ne dokazujejo njene vsebine. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz vročilnice, detektivovega poročila in fotografij razvidno, da je bila vročana prav izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da detektiv konkretne vsebine pisanja ni poznal na pravilnost vročitve ne vpliva. Pri tem je izpostaviti, da je detektiv pojasnil zgolj, da z vsebino pisanja ni bil seznanjen, ne pa, da ni vedel, da vroča izredno odpoved, kot to skuša prikazati tožnik v pritožbi.

10.Ker je bilo pravilno ugotovljeno, da je bila vročitev izredne odpovedi opravljena 16. 6. 2025, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tridesetdnevni prekluzivni rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 začel teči 17. 6. 2025 in se je iztekel 16. 7. 2025. Tožba, vložena priporočeno po pošti 11. 9. 2025, je bila zato vložena po izteku zakonskega roka in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP.

11.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

12.Ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, toženka kot delodajalec sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ZDSS-1).