Jedro

Tudi če dolžnik sam predlaga začetek stečajnega postopka, mora izkazati za verjeten obstoj stečajnega razloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog stečajnega dolžnika za začetek stečajnega postopka, ker brez ustreznih navedb in listin ni moglo ugotoviti, ali so podani pogoji za uvedbo stečajnega postopka, dolžnik pa svojega predloga za začetek stečajnega postopka kljub pozivu ni ustrezno dopolnil. Zoper sklep se je pravočasno pritožil stečajni dolžnik in predlagal, da stečajni postopek vodi V.J. Jan. Njegova odvetniška pisarna že vodi stečaj zoper podjetje O. d.o.o., Kranj, poseduje pa tudi večino manjkajoče dokumentacije, ki jo je zahtevalo sodišče. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče se popolnoma strinja z odločitvijo prvostopenjskega sodišča. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) v 2. členu določa, da se stečajni postopek lahko opravi nad dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben (insolventen) ali prezadolžen ter v drugih primerih, določenih z zakonom. Ker v danem primeru ne gre za uvedbo stečajnega postopka, ki ga določa drug zakon, mora dolžnik v skladu z določbo 91. člena ZPPSL izkazati za verjeten obstoj stečajnega razloga (daljša insolventnost ali prezadolženost). Stečajni dolžnik kljub pozivu sodišča prve stopnje ni predložil listin, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotavljalo verjetnost obstoja stečajnega razloga, zato je predlog za začetek stečajnega postopka pravilno zavrglo. Tudi razlogi na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366 členom ZPP in v zvezi s 15. členom ZPPSL) niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL).