Jedro

Ker 1. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR kot poslovni razlog za redno odpoved PZ določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi razlogov na strani delodajalca (ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, struktrurnih ali podobnih), za presojo utemeljenosti odpovednega razloga ne zadošča zgolj ugotovitev, da na strani delodajalca obstaja kateri izmed naštetih razlogov, ampak je potrebno ugotoviti tudi, ali je zaradi tega prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek, da se prekliče obvestilo z dne 25.8.2004 ter sklep o ponudbi sklenitve nove pogodbe in pogodba o zaposlitvi z dne 26.8.2004, ter da se uveljavi pogodbo o zaposlitvi z dne 25.5.2004 pod opr.

št. 02/1-1113/3 (1. odstavek izreka sodbe). Odločilo je še, da tožeča stranka trpi sama svoje stroške postopka (2. odstavek izreka sodbe), ter da tudi tožena stranka trpi sama svoje stroške postopka (3. odstavek izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo, razen glede odločitve o stroških postopka, se pritožuje tožnik. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge iz 1. točke 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004). Navaja, da na narokih ni bil enakopravno obravnavan, da mu sodišče ni dovolilo postavljati vprašanj in razpravljati o dejstvih in utemeljitvah dokazov iz tožbe. Tako je kršilo 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP, pa tudi 14. točko 2. odstavka 339. člena ZPP zaradi nejasnih razlogov o odločilnih dejstvih ter o vsebini listin ali zapisnikov. Ker sodišče prve stopnje njegovih dejstev, trditev in dokaznih listin ni upoštevalo, je podana zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja. Tožena stranka ni imela pogojev, da pristopi k sanaciji, saj ni imela urejenih aktov. Tožena stranka je bistveno kršila določbe pravdnega postopka, ko mu je nezakonito odpovedala pogodbo št. 2125 z dne 30.6.1991. Tožena stranka je kršila Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002), ker njeni interni akti niso bili usklajeni s tem zakonom. Sodišče prve stopnje je napačno ugotovilo, da je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi in zakoni. Tožena stranka se spreneveda, da je prišlo zaradi reorganizacije in spremenjene sistemizacije delovnih mest do prekinitve delovnega razmerja vnaprej določeni strukturi delavca, tožnika pa naj bi zaradi socialnega statusa in pod spremenjenimi pogoji zaposlila na ustreznem delovnem mestu.

Kot starejšemu delavcu nad 55 let se mu ne more prekiniti delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje se je zadovoljilo z dejstvom, da je ostal v delovnem razmerju. Predlaga, da se pritožbi ugodi in sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve pravil postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje postopkovnih kršitev ni storilo, torej tudi ni kršilo načela kontradiktornosti in 14. točke 2. odstvka 339. člena ZPP, na kar neutemeljeno opozarja pritožnik.

Pač pa je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Tožena stranka je tožniku na podlagi 3. odstavka 83. člena ZDR podala obvestilo z dne 25.8.2004 o odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25.5.2004 (sklenjene 24.6.2004), na podlagi katere je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu pisarniški referent I - tehnični režiser v Avtoservisni enoti, ter o istočasni ponudbi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu pisarniški referent I v Splošni službi. Dne 26.8.2004 je na podlagi 90. člena ZDR izdala sklep o ponudbi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Po vsebini je ta sklep redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je ponujeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pisarniški referent I z dne 26.8.2004 sprejel, saj jo je dne 23.9.2004 podpisal. ZDR v 90. členu določa, da se takrat, ko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi in mu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi v skladu s 3. odstavkom 88. člena ZDR, uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nadalje določa, da delavec v primeru, če sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico pred pristojnim sodiščem izpodbijati utemeljenost odpovednega razloga.

Določa še, da je ustrezna zaposlitev tista, za katero se zahteva enaka vrsta in stopnja izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje del na prejšnjem delovnem mestu, za katera je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (v konkretnem primeru je bila to istovrstna izobrazba V. stopnje). Ker je tožnik ponujeno pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto podpisal, je za odločitev v tem sporu bistveno predvsem to, ali je bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25.5.2004 utemeljen.

Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugotavljanjem utemeljenosti poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno ugotovilo, da je bil pri toženi stranki izveden sanacijski program ter reorganizacija posameznih enot, ter da je obstajala potreba po tem, da tožnik zasede drugo delovno mesto zaradi posodobitve arhiviranja ob prehodu na elektronske medije.

Izpostavilo je tudi v načelu sicer pravilno stališče, da je poslovna odločitev vsakega delodajalca, da odloča o organizaciji in delu, ter da so delodajalci pri sprejemanju poslovnih odločitev samostojni. Ni pa sodišče prve stopnje upoštevalo navedbe tožene stranke, da je delavca, ki je bil zaposlen na delovnem mestu vzdrževalec II - pomožni arhivar (IV. tarifni razred) potem, ko je bilo to delovno mesto ukinjeno, zaposlila na delovnem mestu pisarniški referent I - tehnični režiser v Avtoservisni enoti, torej na delovnem mestu, ki ga je po (odpovedani) pogodbi o zaposlitvi z dne 25.5.2004 zasedal tožnik.

Tudi tožnik, ki je sicer v postopku na prvi stopnji kot tudi v pritožbi navajal nekatera nerelevantna dejstva (npr. o urejenosti in veljavnosti aktov tožene stranke, o odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 30.6.1991, ki ni predmet tega spora), je že v tožbi opozoril na to, da je tožena stranka delavca, ki je bil predhodno zaposlen na delovnem mestu vzdrževalec II - pomožni arhivar, zaposlila na delovno mesto, glede katerega je bila njemu pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz poslovnega razloga.

Sodišče prve stopnje se do teh navedb sploh ni opredelilo, kar pa je očitno posledica zmotne uporabe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR, ki opredeluje poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi določenih razlogov na strani delodajalca (ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, struktrurnih ali podobnih). Za presojo utemeljenosti odpovednega razloga torej ne zadošča zgolj ugotovitev, da je na strani tožene stranke obstajal kateri izmed naštetih razlogov, ampak je potrebno ugotoviti tudi, ali je zaradi tega prenehala potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

Tega pa sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo. Niti dokaza z vpogledom v to pogodbo o zaposlitvi ni izvedlo.

Zaradi zmotne uporabe 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR je torej ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločitev o glavni stvari na podlagi 355. člena ZPP razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče prve stopnje mora v ponovljenem postopku ugotoviti, ali so prenehale potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi z dne 25.5.2004 glede delovnega mesta pisarniški referent I - tehnični režiser v Avtoservisni enoti.

Najprej mora ugotoviti, ali je tožena stranka po tem, ko je tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, res prav na istem delovnem mestu zaposlila drugega delavca. Če bo ugotovilo, da to drži, bo moralo upoštevati dokaz pod A9 - vsebina delovnega mesta pisarniški referent I - tehnični režiser v Avtoservisni enoti ter preveriti ali se ni morebiti vsebina dela na tem delovnem mestu do sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi z drugim delavcem spremenila. Navedeni delavec je bil po navedbi tožene stranke predhodno zaposlen na delovnem mestu, razvrščenem v IV. tarifni razred, in bi lahko njegova morebitna nižja izobrazba vplivala na spremembo delovnih nalog spornega delovnega mesta. Predvsem pa bo moralo izvesti primerjavo med vsebino odpovedane pogodbe o zaposlitvi z dne 25.5.2004 in vsebino pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila z drugim delavcem za isto delovno mesto, ter preveriti, ali so tudi dejansko prenehale potrebe po opravljanju dela na delovnem mestu pisarniški referent I - tehnični režiser v Avtoservisni enoti pod pogoji iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi.

Pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje še nalaga, da tožnika v ponovljenem postopku v zvezi s postavljenim tožbenim zahtevkom v skladu z načelom pomoči prava neuki stranki in v okviru materialno-procesnega vodstva pouči, da se zahtevek ne more glasiti na preklic obvestila in odpovedi, ampak mora biti oblikovan v skladu z določbami ZDR o varstvu pravic v tovrstnih sporih.

Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) v 30. členu določa, da pritožbeno sodišče zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja izpodbijane sodbe ne sme razveljaviti in zadeve vrniti v nov postopek, če je nepravilnosti mogoče popraviti z dopolnjeno ali ponovljeno izvedbo dokazov na obravnavi pred sodiščem druge stopnje. Vendar pa je smisel te določbe le dopolnjevanje ali preverjanje dokaznega postopka, izvedenega pred sodiščem prve stopnje, ne pa ponovitev ali izvedba vseh oz. ključnih dokazov na obravnavi pred pritožbenim sodiščem. Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo bistvenih dejstev za odločitev v tem sporu in tako ključnih dokazov ni izvedlo. Zato bo potrebno v ponovljenem postopku izvesti tako listinske dokaze kot dokaz z zaslišanjem strank, morda pa tudi z zaslišanjem prič (npr. delavca, ki ga je tožena stranka zaposlila na delovnem mestu, glede katerega je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi). Če bi pritožbeno sodišče izvedlo bistveni del dokaznega postopka, bi strankam s tem odvzelo tudi možnost pritožbe. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.