Jedro

Preživninsko breme je pravilno porazdeljeno. Pri tem ni pomembno, ali ima kdo od staršev dolgove (in še manj, ali načrtuje kako zadolževanje) ter zato pri porazdelitvi preživninskega bremena tudi ni upoštevalo prezadolženosti enega ali drugega od staršev. Na višino preživnin so v konkretnem primeru vplivale predvsem tožnikove bistveno boljše dohodkovne možnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in njuna mladoletna sinova zaupalo v varstvo in vzgojo toženki. Tožniku je naložilo plačevanje mesečne preživnine v višini 40.000,00 SIT za M.T. in 35.000,00 SIT za Ž.T. in sicer 1.9.2003 dalje, za čas od 11.6.2003 do 31.8.2003 pa mu je naložilo plačilo razlike med plačano preživnino in med določeno preživnino in to za vsakega otroka po 10.000,00 SIT mesečno, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila. Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške postopka.

Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper odločbo o preživninah ter v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je pojasnilo, zakaj sprejema dejanske zaključke sodišča prve stopnje o tem, kolikšne so v denarju ocenjene potrebe otrok in kakšne so preživninske možnosti pravdnih strank. Po mnenju pritožbenega sodišča sta preživnini v skladu z 79. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 - Uradni list RS, št. 64/2001 - ZZZDR).

Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.

Sodiščema prve in druge stopnje očita, da nista upoštevali, da nima lastnega stanovanja, zaradi česar bo moral slej ko prej vzeti kredit. Ker znašata mesečni preživninski obveznosti skupaj kar 75.000,00 SIT, stanovanjskega kredita ne bo mogel dobiti in zato tudi ne rešiti svojega stanovanjskega problema. Pri oceni toženkinih preživninskih možnosti sta sodišči nepravilno upoštevali dolgoročni kredit za 700.000,00 SIT ter posojilo 100.000,00 SIT. Tudi tožnik bi svoj dohodek lahko obremenil z različnimi krediti in posojili ter tako dosegel nižji preživnini.

Revident oporeka tudi ugotovitvi, da znašajo v denarju ocenjene potrebe otrok skupaj 125.000,00 SIT mesečno. Po njegovem sodišče tega zneska ni obrazložilo, zaradi česar je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Tudi ni pojasnilo, kaj pomenijo splošno znane cene življenjskih stroškov in kaj je mišljeno z okoljem, v katerem živita otroka. V tem delu sodbe ni mogoče preizkusiti. Revident meni, da bi bila primerna preživnina za M.T. 30.000,00 SIT, za Ž. T. pa 25.000,00 SIT mesečno.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku - Uradni list RS, št. 26/99 - 58/2003 - ZPP), so neupoštevne revizijske trditve, da so v denarju izražene potrebe otrok previsoko ocenjene. Revizijsko sodišče je vezano na vsa (štiri) izhodišča za odmero preživnine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (in nato povzelo pritožbeno sodišče). Ta izhodišča so naslednja:

1. v denarju ocenjene potrebe otrok (65.000 SIT za starejšega in 60.000 SIT za mlajšega otroka), 2. lastni dohodki otrok (otroka prejemata otroški dodatek v višini 12.130 SIT mesečno), 3. tožnikove preživninske možnosti (tožnik je od marca 2003 do avgusta 2003 zaslužil povprečno 201.410 SIT neto plače, za mesec november pa je prejel okoli 205.000 SIT neto; živi pri svoji materi, kjer ne plačuje mesečne najemnine niti mesečnega zneska za skupne stroške, pač pa občasno prispeva denar za nakup hrane in gradbenega materiala; prehranjuje se zunaj, kar je dražje od prehranjevanja doma), 4. toženkine preživninske možnosti (toženka je od marca 2003 do avgusta 2003 zaslužila povprečno 86.420 SIT neto, za november 2003 pa je prejela 86.900 SIT; stroškov z najemnino za stanovanje nima, sicer pa znašajo skupni bivalni stroški okoli 50.000 SIT mesečno - od teh toženka krije 2/3).

Ob vseh teh izhodiščih za odmero preživnine se pokaže, da je preživninsko breme pravilno porazdeljeno. Kot je pravilno pojasnilo pritožbeno sodišče, pri tem ni pomembno, ali ima kdo od staršev dolgove (in še manj, ali načrtuje kako zadolževanje) ter zato pri porazdelitvi preživninskega bremena tudi ni upoštevalo prezadolženosti enega ali drugega od staršev (gl. predzadnji stavek na 3. strani izpodbijane sodbe). Na višino preživnin so v konkretnem primeru vplivale predvsem tožnikove bistveno boljše dohodkovne možnosti.

Neutemeljen je tudi revizijski očitek, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo v denarju ocenjenih potreb otrok. Demantirajo ga namreč dovolj izčrpni razlogi, ki so navedeni v tretjem odstavku na 6. strani in v prvem odstavku na 7. strani sodbe sodišča prve stopnje.

Na obseg in višino potreb otrok vplivajo številni dejavniki, med njimi tudi veliko takih, ki jih ni mogoče ugotoviti z eksaktnimi dokaznimi metodami. Glede njih zato povsem zadošča ocena na podlagi splošno znanih in sodišču znanih dejstev, ob uporabi pooblastila 216. člena ZPP za sodnikov prosti preudarek (prim. D. Ogrizek, Preživnina za otroke, Pravosodni bilten, št. 1, l. VIII, str. 10). V tem smislu je treba zato razumeti tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na "splošno znane cene življenjskih stroškov" ter na "okolje, v katerem mladoletna sinova pravdnih strank živita". Revizijski očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje še posebej ali dodatno pojasniti, kaj ta pojma pomenita (ki sta v kontekstu, v katerem ju je sodišče prve stopnje uporabilo, dovolj jasna in pomenljiva), tako ni utemeljen.

Ker je materialno pravo (79. člen ZZZDR) pravilno uporabljeno in ker tudi ni podana očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).