Jedro

Stranka se mora obrazloženo izjaviti o tem, zakaj prereka navedbe nasprotne stranke in mora ob tem načeloma ponuditi lastno verzijo poteka spornega dogodka.

Izrek

1. Glede odločitve o plačilu tolarske protivrednosti zneskov 1.800 DEM, 6.200 DEM in 4.000 DEM se revizija zavrže. 2. V ostalem delu se revizija zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti iz petih pogodb, zavezalo toženca, da mora tožnikoma plačati: - znesek 15.000 DEM z obrestmi po obrestni meri, kot se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge v DEM na vpogled od 28.7.1998 do 28.7.1999, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 28.7.1999, od 29.7.1999 dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - znesek 1.800 DEM z obrestmi po obrestni meri, kot se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge v DEM na vpogled od 28.7.1998 do 28.7.1999, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 28.7.1999, od 29.7.1999 dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - znesek 37.200 DEM z obrestmi po obrestni meri, kot se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge v DEM na vpogled od 6.9.1998 do 6.9.1999, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 6.9.1999, od 7.9.1999 dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi; - znesek 6.200 DEM z obrestmi po obrestni meri, kot se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge v DEM na vpogled od 14.10.1998 do 14.4.1999, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 14.4.1999, od 15.4.1999 dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi in - znesek 4.000 DEM z obrestmi po obrestni meri, kot se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge v DEM na vpogled od 23.11.1998 do 23.3.1999, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan 23.3.1999, od 24.3.1999 dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožbeno sodišče je deloma ugodilo toženčevi pritožbi in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v obrestnem delu tako, da je zakonske zamudne obresti nadomestilo z (za toženca ugodnejšimi) obrestmi na devizne vpogledne hranilne vloge.

Toženec v pravočasni reviziji proti sodbi pritožbenega sodišča zatrjuje revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in procesne kršitve iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.

Trditve in navedbe revidenta so naslednje: Nesporno je, da je tožeča stranka uveljavljala terjatev na podlagi petih posojilnih pogodb, s katerimi pa je bila dogovorjena pretirana obrestna mera in se je tožeča stranka takšnim obrestim tudi izrecno odpovedala. Toženec je izrecno opozarjal sodišče, da ni prejel denarnih sredstev, drugi tožnik pa je zaslišan kot stranka tudi izjavil, da je v primeru, ko toženec v enem letu ni ničesar vrnil, bila sklenjena nova posojilna pogodba, ki je vključevala tudi neplačane obresti. Zaradi navedenih razlogov je podana "protispisnost", ker se odločilni razlogi sodbe ne ujemajo z navedbami strank. Sodbi nižjih sodišč sta krivični, ker nalagata tožencu tudi plačilo oderuških obresti.

Iz sodnega spisa je tudi razvidno, da tožencu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Z zaslišanjem tožene stranke bi se šele dokazal namen sklenitve pogodb. Sodišče tožencu, kljub njegovemu utemeljenemu in pravočasnemu opravičilu, ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, njegovo zaslišanje pa je bilo ključnega pomena. Na takšen način naj bi bilo kršeno načelo kontradiktornosti postopka.

Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04) je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je deloma nedovoljena, deloma pa neutemeljena.

O nedovoljenosti revizije: Tožnika sta v pravdi uveljavljala izpolnitev obveznosti na podlagi petih pogodb. Zahtevki v tožbi imajo tako različno podlago in je zato za določitev revizijske vrednosti relevantna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena v povezavi z drugim odstavkom 367. člena ZPP). Spor pravdnih strank je namreč premoženjski, v takšnem primeru pa je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega milijon tolarjev.

Izpodbijani deli pravnomočne sodbe glede treh pogodb (tolarska protivrednost 1.800 DEM, 6.200 DEM in 4.000 DEM) očitno ne dosegajo predpisane revizijske vrednosti in je zato revizija v navedenem delu nedovoljena, takšno revizijo pa revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP).

O neutemeljenosti revizije: Revizijski očitek procesnih kršitev je neutemeljen. Sodbi nižjih sodišč imata o tem, da v konkretnem primeru ne more biti podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, obširne in prepričljive razloge, s katerimi revizijsko sodišče v celoti soglaša. Toženec je prejel vabilo več kot mesec pred narokom za glavno obravnavo in imel tako nedvomno dovolj časa za reševanje organizacijskih problemov v zvezi z udeležbo na naroku kot tudi za sklenitev pooblastilnega razmerja, ki bi odvetniku dala možnost, da se pravočasno seznani z vsebino spora. Toženec tudi ni pravočasno predložil sodišču dokazno podprtih trditev, ki bi lahko predstavljale podlago za preložitev glavne obravnave.

Odločitev pritožbenega sodišča je materialnopravno pravilna. Sodba namreč zavezuje toženca k izpolnitvi pogodbenih obveznosti, ki jih je tožeča stranka nedvomno dokazala s petimi pisnimi pogodbami (priloge A2 - A6). Povsem neutemeljena je revizijska trditev, da sodbe ni mogoče preizkusiti, saj ta vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, ki sta jih stranki pravočasno zatrjevali in glede njih tudi ponudili primerna dokazila. Pri tem ni brez pomena, da sta bila nosilna argumenta toženčevega nasprotovanja tožbenim zahtevkom v odgovoru na tožbo, zgolj trditvi o poslovnem sodelovanju pravdnih strank in o dogovoru, da bo toženčev dolg odplačan do 10.3.2005. Toženec je trditev o oderuških obrestih le navrgel in v tej smeri tudi ni substancirano prerekal jasnih tožbenih trditev. Stranka se mora obrazloženo izjaviti o tem, zakaj prereka navedbe nasprotne stranke in mora ob tem načeloma ponuditi lastno verzijo poteka spornega dogodka (primerjaj dr. Aleš Galič: Sankcije za neaktivnost strank v pravdnem postopku, Zbornik znanstvenih razprav, 2003).

Toženec takšne procesne dolžnosti nedvomno ni izpolnil. Zato tudi ne more biti relevantna v reviziji poudarjena tožnikova izjava, saj iz nje ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti, ali se nanaša na tista pogodbena razmerja, ki predstavljajo dejansko podlago tožbe.

Revizijsko sodišče je odločilo o reviziji na podlagi 377. in 378. člena ZPP.