Jedro

Pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova se lahko upnik v skladu s 3. odst. 46.čl. ZIZ poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če gre za izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovih računih.

Ugovornih navedb o blokadi dolžnikovega žiro računa in o težavah pri poslovanju ni mogoče šteti kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55.čl. ZIZ. Enako velja za izredno pravno sredstvo - revizijo - ki naj bi ga dolžnik po svojih trditvah vložil zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je izvršilni naslov v tem postopku.

Izrek

1) Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

2) Dolžnik mora upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v znesku 14.762,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zoper dolžnika dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - sodbe Okrožnega sodišča v ..., opr. št. I Pg 1608/94 z dne 2.6.1997 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ..., opr. št. I Cpg 1037/97 z dne 12.1.1999, zaradi izterjave zgoraj navedene terjatve.

Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je bil sklep o izvršbi takoj poslan v izvršitev Agenciji za plačilni promet (APP), ki je dolžnikova sredstva prenesla na upnikov račun, zaradi česar je dolžnikov račun blokiran, tako da slednji ne more pridobivati bonitet, kar mu onemogoča poslovanje. Sklep o izvršbi v obrestnem delu presega izvršilni naslov. Sodišče je neupravičeno in preuranjeno preneslo sredstva na upnikov žiro račun, zato dolžnik predlaga vrnitev sredstev. Dolžnik je zoper izvršilni naslov vložil revizijo, ki bo prav gotovo uspešna. Obstaja nevarnost, da bo upnik s sredstvi razpolagal, nakar dolžnik v nobenem primeru ne bo mogel več dobiti le-teh nazaj.

Upnik je na ugovor odgovoril, da dolžnik ni vložil revizije, sicer pa sklep o izvršbi ne presega zneska, prisojenega upniku v izvršilnem naslovu, dela obrestnega zahtevka upnik prvotno niti ni izterjeval, zato ga prijavlja naknadno. Predlaga zavrnitev ugovora in nadaljevanje izvršbe ter priglaša stroške.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika štelo za neutemeljen v skladu z 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je na podlagi 2. odst. 54. čl. ZIZ dolžnikov ugovor obravnavalo kot pritožbo in ugotovilo, da ni utemeljena.

Neutemeljen je očitek sodišču prve stopnje, da je preuranjeno odredilo prenos sredstev na upnikov žiro račun. Tretji odstavek 46. čl. ZIZ določa, da se pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova lahko upnik poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če gre za izvršbo na denarna sredstva na dolžnikovih računih pri organizacijah za plačilni promet. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne drži, da bi izterjevani znesek presegal upniku prisojenega v izvršilnem naslovu, temveč nasprotno, upnik je v predlogu za izvršbo z dne 17.3.1999 zahteval celo manj, kot mu je bilo prisojeno z izvršilnim naslovom, saj ni zahteval plačila obresti od zneska 628.500,00 SIT od dne 25.1.1993 do 2.10.1993, kot pravilno navaja upnik v svojem odgovoru na pritožbo. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da ugovornih navedb o blokadi dolžnikovega žiro računa in o težavah pri poslovanju ni mogoče šteti kot razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ. Enako velja za izredno pravno sredstvo - revizijo - ki naj bi ga dolžnik po svojih trditvah vložil zoper pravnomočno sodno odločbo, ki je izvršilni naslov v tem postopku. Pritožbeno sodišče še ugotavlja, da je dolžnik ugovoru priložil več listin (ponudba ter dve nečitljivi fotokopiji rokopisov), na katere pa se v ugovoru sploh ne sklicuje in tudi iz listin samih je razvidno, da niso v nikakršni zvezi z upnikovo terjatvijo. Nazadnje sodišče druge stopnje še dodaja, da je odločanje o predlogu za odlog izvršbe ter o upnikovem predlogu za razširitev izvršbe v pristojnosti sodišča prve stopnje.

Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ugovora ni utemeljil v skladu z 2. odst. 53. čl. ZIZ, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Ker drugostopno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ in 2. odst. 55. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je pritožbo (ugovor) na podlagi 2. točke 380. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno.

Ker dolžnik s svojim ugovorom ni uspel, upnikovi stroški za odgovor na ugovor pa so bili glede na pravne posledice upnikovega molka iz 1. odst. 58. čl. ZIZ potrebni, je dolžnik na podlagi 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 166. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ dolžan upniku povrniti navedene stroške. Upnikovi potrebni stroški ugovornega postopka obsegajo stroške sestave odgovora na ugovor (150 odvetniških točk x 87,40 SIT = 13.110,00 SIT), sodne takse za odgovor na ugovor (100 taksnih točk x 15,00 SIT = 1.500,00 SIT) in stroške za poštnino v znesku 152,00 SIT.