Jedro

V obravnavani zadevi revidenta ne konkretizirata in ne pojasnita nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajata in uveljavljta le revizijske razloge, kar pa za dovoljenost revizije ne zadošča.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo Območne geodetske uprave Sevnica, Geodetske pisarne Brežice, št. 02112-289/2015 z dne 29. 4. 2015, s katero je bilo odločeno, da se kot urejena evidentira meja med tam navedenimi zemljišči, ter da se ukineta dve tam navedeni parceli. Pritožbo tožnikov zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo št. 3532-37/2015-2-BO z dne 25. 2. 2016. 2. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Uveljavljata revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlagata, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahtevata plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.2

5. V obravnavani zadevi revidenta na začetku reviziji sicer navajata, da jo vlagata iz razlogov po 83. členu ZUS-1, vendar v nadaljevanju revizije tega ne konkretizirata in ne pojasnita nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navajata in uveljavljta le revizijske razloge, kar pa za dovoljenost revizije ne zadošča.3 V okviru revizijskih razlogov sicer pavšalno navajata tudi, da naj bi jima zaradi novega poteka meje nastala škoda in da naj bi bil onemogočen dostop do njunega zemljišča s parc. št. 77/0 k. o. M., ter da je bil izveden poseg v njun parkirni prostor. Vendar jima je v zvezi s temi navedbami treba pojasniti, da tudi če bi Vrhovno sodišče štelo, da z njimi uveljavljata dovoljenosti revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, za dovoljenost revizije ne zadoščajo. Zaradi svoje pavšalnosti in neizkazanosti namreč zelo hudih posledic izpodbijanega akta niti verjetno ne izkazujejo.

6. Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

7. Revidenta z revizijo nista uspela, zato sama trpita svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. - 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker pa je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 3 Primerjaj s sklepi VSRS X Ips 276/2013, X Ips 474/2014, X Ips 50/2015 in X Ips 372/2015.