Jedro

Odškodnina v višini 3.000 EUR za škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem predstavlja pravično zadoščenje. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo tako lažje, kot hujše primere in se oprlo na sodno prakso, ki je primerljiva po intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, načinu zdravljenja in nevšečnostih med zdravljenjem. Odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem za primerljive poškodbe koželjnice se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 2 in 6 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.

V primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, se lahko stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 2.459,07 EUR pravdnih stroškov.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti 132,33 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 3.288 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2015 dalje do plačila ter 1.835,81 EUR pravdnih stroškov, višji tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine pa je zavrnilo.

2. Zoper navedeno sodbo se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni. Navaja, da mu je sodišče prve stopnje prisodilo prenizko odškodnino iz naslova fizičnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem. Ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da izvedenec ni potrdil navedb o hudih in srednjih telesnih bolečinah. Ugotovil je zmerne in občasne blage bolečine. Če je sodišče prve stopnje blage bolečine štelo kot ekvivalent lahkim bolečinam, potem bi moralo zmerne bolečine upoštevati kot srednje bolečine. Izvedenec je tako potrdil vsaj srednje bolečine, ki jih navaja kot zmerne. Poleg bolečin je trpel tudi številne nevšečnosti. Prisojenih mu je bilo najmanj 400 EUR premalo oziroma 600 EUR, če se trajne bolečine ne upoštevajo v okviru odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Pri dejavnostih z levim zapestjem mora vlagati večje fizične napore, zato duševno trpi. Izobraževal se je za tehnika laboratorijske zobne tehnike, kar zahteva popolno zdravje in uporabo rok. Sodišče prve stopnje bi mu moralo iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti priznati vsaj 200 EUR odškodnine. Izpodbija tudi stroške postopka. Tožena stranka je tožbenemu zahtevku nasprotovala po temelju in višini. Glede temelja je bil izveden dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke in z zaslišanjem prič. Po temelju je uspel 100 %, po višini pa glede na do sedaj prisojeno odškodnino 66 %. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati oba uspeha in mu priznati 83 % stroškov.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja plačilo odškodnine po zavarovalnih pogojih AO+ za škodo, ki jo je 4. 5. 2015 kot voznik avtomobila utrpel v prometni nesreči v Ljubljani. V semaforiziranem križišču je ob prižigu zelene luči prestavno ročico avtomobila pomotoma prestavil v vzvratno prestavo, sunkovito speljal in trčil v vozilo, ki je stalo za njim. Tožena stranka je tožbenemu zahtevku ugovarjala po temelju in višini. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj temelja tožbenega zahtevka in tožniku za pretrpljeno nepremoženjsko in premoženjsko škodo skupno prisodilo 3.288 EUR odškodnine. V pritožbenem postopku je sporna le še višina odškodnine za nepremoženjsko škodo ter stroški postopka.

6. Tožnik je utrpel odkrhnjenje stiloidnega odrastka koželjnice, t. j. zadnji del koželjnice, ki je na palčni strani podlahti. Posledice poškodbe je sodišče prve stopnje ugotovilo s pomočjo izvedenca medicinske stroke dr. A. A. Tožnikovo zdravljenje je zajemalo imobilizacijo levega zapestja z radius mavcem mesec dni, hlajenje bolečega mesta in jemanje protibolečinskih tablet, devet rentgenskih in eno CT slikanje ter devet ambulantnih pregledov. V tem času je tožnik trpel občasne zmerne bolečine en teden in občasne blage bolečine dva meseca, pri čemer se bodo slednje pojavljale tudi v bodoče ob hujših naporih in spremembah vremena. Tožnikove funkcionalne zmožnosti niso zmanjšane. Nekoliko več psihofizičnih naporov mora vložiti v napornejša dela z levim zapestjem in v športne aktivnosti, kjer je potreben dober oprijem levega zapestja (npr. pri daljši vožnji s kolesom), a je kljub temu sposoben za opravljanje vseh profesionalnih in prostočasnih aktivnosti kot pred poškodbo.

7. Tožnik je vtoževal nepremoženjsko škodo iz naslovov telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Sodišče prve stopnje mu je priznalo le 3.000 EUR odškodnine zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, kar znaša 2,5 povprečni neto plači v času izdaje izpodbijane sodbe.1 Tožnikov očitek, da je odmerjena odškodnina prenizka, ni utemeljen. Gre za lahek primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v II. kategorijo. Sodišče prve stopnje je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo tako lažje, kot hujše primere in se oprlo na sodno prakso, ki je primerljiva po intenzivnosti in trajanju telesnih bolečin, načinu zdravljenja in nevšečnostih med zdravljenjem. Odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem2 za primerljive poškodbe koželjnice se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 2 in 6 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.3 Primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih pokaže, da je odmerjena odškodnina primerljiva z odškodninami za podobno škodo. Tožnik temu ne nasprotuje, niti v pritožbi ne ponudi razlogov in primerov iz sodne prakse, ki bi lahko privedli do drugačne odločitve.

8. Tudi upoštevaje, da je tožnik poleg blagih oziroma lahkih telesnih bolečin trpel še zmerne oziroma srednje bolečine, je odmerjena odškodnina primerna in skladna s primerljivimi odškodninami iz sodne prakse. V zadevah, na katere se je oprlo že sodišče prve stopnje in kjer so oškodovanci prejeli višjo odškodnino oziroma višje število neto povprečnih plač, je bilo ugotovljenih več bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, kot pri tožniku.4 Tožnikovo zavzemanje za dodatnih 600 EUR odškodnine zato ni utemeljeno.

9. Prav tako ne gre slediti pritožbenim navedbam o duševnih bolečinah zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Izvedenec medicinske stroke teh ni potrdil. Pojasnil je, da tožnik trajnih posledic poškodbe v obliki zmanjšanja življenjskih aktivnosti nima. Dopustil je možnost, da posamezna napornejša dela od tožnika terjajo več psihofizičnega napora in mu povzročajo občasne blage bolečine, vendar je to sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v sklopu odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem.

10. Utemeljeno pa tožnik graja odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je te odmerilo upoštevaje tožnikov uspeh po višini. V skladu s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki del stroškov (drugi odstavek istega člena). V tem okviru se uspeh (lahko) upošteva ločeno po temelju in ločeno po višini. V primeru, ko je terjatev sporna tako po temelju kot po višini in v zvezi s temeljem poteka velik del dokaznega postopka, se lahko stroški odmerijo tudi po metodi, po kateri sodišče vrednoti uspeh strank ločeno po temelju in po višini, končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.5

11. Po oceni sodišča druge stopnje je glede na okoliščine konkretnega primera podana podlaga za ločeno vrednotenje uspeha. Med pravdnima strankama sta bila sporna temelj in višina tožbenega zahtevka. Razčiščevanje temelja je terjalo izvedbo posebnega dokaznega postopka, ki je obsegal dokaz z izvedencem cestnoprometne stroke in zaslišanjem prič. Tožnik utemeljeno opozarja, da ob upoštevanju 100 % uspeha po temelju in 66 % uspeha po višini, njegov končni uspeh v pravdi znaša 83 %. Po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje stroški tožnika znašajo 3.082,38 EUR, stroški tožene stranke pa 584,16 EUR. Tožnik je upravičen do povračila 83 % stroškov, kar znaša 2.558,37 EUR, medtem ko je tožena stranka upravičena do povračila 17 % stroškov oziroma 99,30 EUR. Po medsebojnem pobotanju je tožena stranka dolžna tožniku povrniti 2.459,07 EUR.

12. V navedenem obsegu je sodišče druge stopnje ugodilo tožnikovi pritožbi in na podlagi pete alineje 358. člena ZPP spremenilo stroškovno odločitev (II. točko izreka) izpodbijane sodbe. V preostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Glede na polovični pritožbeni uspeh je tožnik upravičen do povračila 50 % pritožbenih stroškov (drugi odstavek 154. člen ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Te je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu s specificiranim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT). Tožniku je priznalo 250 točk oziroma 150 EUR nagrade za pritožbeni postopek (tar. št. 21/1 OT), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT), 22 % DDV ter 78 EUR sodne takse, kar skupno znaša 264,66 EUR. Tožena stranka je tako dolžna tožniku v 15 dneh povrniti 50 % oziroma 132,33 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Ob zaključku glavne obravnave 17. 6. 2020 je povprečna mesečna neto plača znašala 1.175,47 EUR. 2 V konkretnem primeru je odškodnina za nepremoženjsko škodo enaka odškodnini iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, saj je bila tožniku priznana le ta pojavna oblika nepremoženjske škode. Primerjavo s primeri iz sodne prakse je zato treba omejiti na priznane odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem. 3 Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo na odločbe iz baze podatkov odločb o negmotni škodi VSRS s št. VS001922, VS002296, VS002602, VS002345, VS001706, VS001852 in VS001897. 4 Oškodovanci so npr. trpeli tudi hude telesne bolečine, njihovo zdravljenje je terjalo hospitalizacijo, operativni poseg ali fizioterapijo. 5 Prim. odločbe VSL II Cp 3351/2011, VSL II Cp 2242/2019 in II Cp 1308/2020.