Jedro

Visoka stopnja alkoholiziranosti delavca na delu (2,85 promila alkohola) predstavlja utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 8.7.2004 ter priznanje neprekinjenih pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo. Ugotovilo je, da je bila tožniku zaradi vinjenosti na delu dne 6.7.2004 pogodba o zaposlitvi zakonito redno odpovedana, saj je bil zaradi enake kršitve že v mesecu avgustu 2003 pisno opozorjen na možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve.

Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem se je podrobno in določno opredelilo tako do obstoja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi kot do drugih pogojev za zakonitost redne odpovedi.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04), ker se ni opredelilo do njegovega predloga za pribavo izvedeniškega mnenja in ker je zmotno presodilo listine. Ponavlja svoje trditve, da tožnik kot kronični alkoholik ni ravnal krivdno in da je tožena stranka neutemeljeno izkoristila njegovo zasvojenost z alkoholom za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, da ni podlage za presojo, da pomeni vinjenost na delu kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, da ni bilo podlage za alkotest in s tem ne podlage za upoštevanje rezultata le-tega in da je sodišče listino, ki je bila tožniku vročena skupaj z vabilom na zagovor, neutemeljeno štelo za pisno obdolžitev krivdnega razloga za odpoved.

Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Predlagala je, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga izpodbijani sodbi, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti. Glede na to, da je bil tožnik redno zaposlen in ni zatrjeval bistvenih sprememb v svojem zdravstvenem stanju v spornih dneh, je bil njegov dokazni predlog za pribavo izvedeniškega mnenja o sposobnosti dojemanja pomena pitja alkohola in posledic tega očitno neutemeljen. Zato sodišču zavrnitve tega dokaznega predloga ni bilo potrebno še posebej utemeljevati.

Sodišče je obširno obrazložilo, zakaj ugotavlja, da je bil tožnik v postopku odpovedi skupaj z vabilom na zagovor obveščen, kaj bo predmet zagovora. To je bilo bistveno za zakonitost zagovora. Razlogi sodišča v zvezi s tem niso v nasprotju z listino z dne 6.7.2004, ki sicer nosi naslov ponovno pisno opozorilo.

Glede na povedano revizijski očitek, da je sodišče pri izdaji izpodbijane sodbe bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen.

Revizijsko sodišče soglaša z materialnopravno presojo, da pomeni visoka stopnja alkoholiziranosti delavca na delu (z alkotestom ugotovljena 2,85 promila alkohola) utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 3 alinee 1. odstavka in 2. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02) in da je tožena stranka izpolnila tudi druge pogoje za zakonitost sporne odpovedi. V celoti sprejema obsežne razloge izpodbijane sodbe v zvezi s tem, in glede na revizijske navedbe le še pojasnjuje, da dolžnost delavca, da prihaja na delo trezen, izhajajo že iz določb 1. odstavka 31. člena in 33. člena ZDR o dolžnosti vestnega opravljanja dela in o spoštovanju in izvajanju predpisov o varnosti in zdravju pri delu. Sodišče je ugotovilo, da se je tožnik sam spravil v stanje vinjenosti in zato so revizijske teze, da tožnik za to stanje ni bil kriv in da ni kršil svojih obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi in drugih obveznostih iz delovnega razmerja ne le neutemeljene temveč tudi nerazumne. Pravilno sodišče ugotavlja, da ima delodajalec na podlagi določb Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD - Ur. l. RS, št. 56/99) v primeru utemeljenega suma na alkoholiziranost od delavca pravico zahtevati alkotest po ustrezno usposobljeni osebi in odrediti ustrezne ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja v zvezi z delom (5. člen ZVZD), saj predstavljajo alkoholizirani delavci brez dvoma tveganje tako z vidika ogroženosti njihove lastne varnosti in zdravja pri delu, kot z vidika ogroženosti sodelavcev.

Glede na povedano revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških postopka temelji na določbi 5. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 02/04), da v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka.