Jedro

Če je stranka kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi vložila pritožbo na napačen naslov pri organizaciji, ki ni upravni organ in je zato ni izročil pristojnemu upravnemu organu, se šteje, da je bila pritožba vložena takrat, ko je dejansko prispela k pristojnemu upravnemu organu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka kot prepozno zavrgla pritožbo tožnikov zoper odločbo Komisije za izvedbo komasacijskega postopka na območju k.o. ... in k.o. ... občine Kranj, št. ... z dne ..., s katero jima je navedena komisija dodelila vsakemu do 1/2 parcelo št. 1317 k.o. ... in odločila, da se jima bo po pravnomočnosti te odločbe iz komasacijskega sklada izplačala razlika med vrednostjo dodeljene in vrednostjo v sklad vložene parcele. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka vložila pritožbo po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka, saj iz podatkov upravnih spisov in priloženih poštnih povratnic izhaja, da sta tožnika odločbo z dne 7.2.1992 prejela dne 10.2.1992, pritožbo pa je eden od pritožnikov prinesel k prvostopnemu organu šele dne 23.12.1992. Kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi z dne 7.2.1992, da se pritožba vloži v roku 15 dni pri prvostopnem organu, sta namreč tožnika poslala pritožbo po pošti na napačen naslov pritožbenega organa in sicer na Šaranovičevo 12, namesto na Kristanovo 1 v Ljubljani. Iz navedenega razloga je upravni organ druge stopnje ni prejel oziroma jo je prejel šele potem, ko mu jo je odstopil v reševanje organ prve stopnje.

Zato se šteje, da je bila pritožba vložena dne 23.12.1992, ko jo je prejel organ prve stopnje in je bila vložena prepozno.

Tožnika izpodbijata odločbo tožene stranke in navajata, da sta bila v postopku komasacije izigrana. Na njuno povsem upravičeno zahtevo, da se jima iz komasacijske mase dodeli parcelo enake kvalitete, kot sta jo vanj vložila, sta dobila po več letih pritoževanja dokončen negativen odgovor z obrazložitvijo, da je pritožba prepozna. Navajata, da je bila pritožba poslana na pravi upravni organ, ki pa ima sedaj drugačen naslov. Zato menita, da je bilo v postopku nepravilno ugotovljeno, da je bila njuna pritožba prepozna. Predlagata, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 233. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) se pritožba izroči naravnost ali pošlje po pošti organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji. Če je pritožba poslana naravnost organu druge stopnje, jo ta takoj pošlje organu prve stopnje (2. odstavek navedenega člena ZUP). Splošni rok za pritožbo je določen v 230. členu ZUP in znaša 15 dni. Pritožbeni rok se šteje za vsako osebo in vsak organ, ki se mu odločba vroči, od dneva vročitve odločbe.

Iz odločbe organa prve stopnje z dne 7.2.1992, ki sta jo po podatkih upravnih spisov oba tožnika prejela dne 10.2.1992, izhaja, da ima pravilen pouk o pravnem sredstvu, da je zoper to odločbo dopustna pritožba na Republiško geodetsko upravo v Ljubljani in da se pritožba zoper njo lahko vloži pri organu, ki je odločbo izdal na prvi stopnji v roku 15 dni od njene vročitve pisno ali ustno na zapisnik pri tem organu. Tožnika sama navajata, da sta pritožbo, naslovljeno na Republiško geodetsko upravo, po pošti poslala namesto na njen pravilen naslov Kristanova 1, na napačen naslov Šaranovičeva 12, Ljubljana, pri čemer zmotno menita, da je to prejšnji naslov Republiške geodetske uprave, ki nikoli ni imela sedeža na navedenem naslovu. Pač pa ima svoj sedež na tem naslovu že vrsto let Geodetski zavod Republike Slovenije, ki ni upravni organ, ki bi bil dolžan ravnati po določbah zakona o splošnem upravnem postopku, kot je pravilno pojasnila tožnikoma že tožena stranka. K obrazložitvi odločbe tožene stranke sodišče še dodaja, da je bil v odločbi prve stopnje med odredbami, komu naj se izpodbijana odločba vroči, naveden pravilen naslov tožene stranke. Tožena stranka je zato tudi po presoji sodišča pravilno štela, da je bila pritožba vložena šele dne 23.12.1992, ko jo je eden od tožnikov izročil organu prve stopnje in da je bila vložena po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka. Tožbene navedbe so po vsem navedenem torej neutemeljene. Škodljive posledice zamude roka za pritožbo, bi bilo mogoče odpraviti edino s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v smislu določb 103. člena ZUP, ki bi ga morala tožnika vložiti, v roku iz osmih dni, od dneva, ko sta izvedela za zamudo, in če bi zatrjevala, da sta zaradi očitne pomote pravočasno vlogo poslala po pošti nepristojnemu organu oz. na napačen naslov, česar pa nista napravila. Kasneje pa škodljivih posledic zamude roka za pritožbo,ni bilo več mogoče odpraviti.

Glede na navedeno je sodišče moralo neutemeljeno tožbo zavrniti na podlagi 2.odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). Določbe ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).