Jedro

Ker mora biti pri odločanju upoštevano tožnikovo premoženjsko stanje kot celota, je treba upoštevati tudi dohodek, ki ga ima tožnik iz naslova osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Dejstvo, da gre za na osnovi katastrskih podatkov izračunan in ne mesečno izplačevan dohodek, ni pomembno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Pritožuje se tožeča stranka. Zatrjuje pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga spremembo sklepa tako, da se tožnika delno oprosti plačila sodnih taks, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritrjuje ugotovitvi, da dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka znaša 530,44 EUR in da po ugotovitvi sodišča tožnikov mesečni dohodek ta znesek presega samo za 2,32 EUR. Če bi imel tožnik 2,32 EUR manj dohodka, bi bila njegova sredstva za preživljanje občutno zmanjšana in bi bil deležen delne taksne oprostitve. Opozarja, da tožnikov katastrski dohodek ni mesečni prejemek, saj mu ga nihče ne izplačuje. Nasprotno, tožnik ima zaradi navedenih nepremičnin izdatke. S tem premoženjem ne more razpolagati na ta način, da bi pridobil sredstva za plačilo taks, posebno ker je star, onemogel in za delo nesposoben. Meni, da katastrski dohodek ne bi smel biti vštet med denarne prejemke. Denarni dohodek je tožnikova pokojnina v višini 493,00 EUR, kar je manj od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnikov dohodek res znatno ne presega z Zakonom o socialnem varstvu določenega minimalnega dohodka, ki ga je sodišče prve stopnje vzelo za kriterij pri presoji pravnega standarda zmanjšanja sredstev za preživljanje. Ob ugotovitvi, da sodna taksa za postopek na prvi stopnji znaša 195,00 EUR, je pravni standard pravilno napolnilo. Sodna taksa ne dosega polovice tožnikove pokojnine, ki je njegov redni dohodek. Ker mora biti pri odločanju upoštevano tožnikovo premoženjsko stanje kot celota, je treba upoštevati tudi dohodek, ki ga ima tožnik iz naslova osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti. Dejstvo, da gre za na osnovi katastrskih podatkov izračunan in ne mesečno izplačevan dohodek, ni pomembno. Dohodke tožnik lahko ustvarja na trgu, bodisi z obdelavo zemljišč ali na drug način, npr. z oddajanjem v zakup. Kmetijska in gozdna zemljišča mu omogočajo tudi zmanjšanje življenjskih stroškov, ker del živil lahko pridela. Tožnikova nesposobnost za kakršnokoli delo je neupoštevna pritožbena novota, saj tega dejstva tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, v pritožbenem postopku pa ni pojasnil, zakaj tega ni storil (prvi odstavek 337. čl. Zakona o pravdnem postopku).

5. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Sodnica posameznica odloča na podlagi 366.a. čl. Zakona o pravdnem postopku.