Jedro

V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes prvega upnika podan, saj je sodišče s tem, ko je predlogu dolžnice za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do 20. 8. 2020, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je ta rok ob odločanju o pritožbi že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prvemu upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj upnik ugodnejše odločitve ne more več doseči. Ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa bi bilo zanj brez učinka.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Prvi upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom odložilo izvršbo na nepremičnino parc. št. 282/6 k.o. S. do 20. 8. 2020. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje prvi upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Opozori, da mu je bil predlog CSD-ja za odlog izvršbe vročen šele skupaj z izpodbijanim sklepom, s čimer ga je sodišče prikrajšalo za pravico do odgovora na predlog (zagotavljanje pravice do izjave). V tej zvezi citira sklep VSL III Ip 1934/2018 z dne 29. 8. 2018, po katerem mora sodišče upniku dati možnost za izjavo in mora njegov odgovor pri odločitvi upoštevati, saj ima upnik pravico nasprotovati dolžnikovim navedbam in dokazom ter podati svoje navedbe in dokaze. Nadalje mu ni jasno, na kateri pravni podlagi je sodišče sprejelo izpodbijano odločitev. Pogoji iz 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) namreč niso bili izpolnjeni, še posebej ne v trajanju 6 mesecev. Ocenjuje, da je predlog za odlog neutemeljen in preuranjen, sodišče pa mu ne bi smelo slediti, kaj šele odločiti izven predloga ter izvršbo odložiti kar za šest mesecev. Odločitev sodišča je tudi nerazumljiva, saj naj bi bili hčerki dolžnice, ki sta hkrati upnici, v socialni stiski, kot upnici pa bi z uspešno izvršbo prišli do sredstev, ki jih terjata od dolžnika E. Š.. Predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za odlog zavrne, dolžnici K. Š. pa naložijo v plačilo stroški, ki so mu nastali v pritožbenem postopku skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo.

6. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka, tako ob vložitvi pritožbe, kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.1 V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes prvega upnika podan, saj je sodišče s tem, ko je predlogu dolžnice za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do 20. 8. 2020, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je ta rok ob odločanju o pritožbi že potekel. Tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to prvemu upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti sklepu o odlogu že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj upnik ugodnejše odločitve ne more več doseči. Ugotavljanje zakonitosti ali nezakonitosti izpodbijanega sklepa bi bilo zanj brez učinka.

7. Pravni položaj prvega upnika se z odločitvijo sodišča druge stopnje ne more izboljšati, zato ta za pritožbo nima pravnega interesa in jo je bilo treba zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Prvi upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prim. odločbo VSRS I Up 460/2000 z dne 15. 11. 2001.