Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s 147. členom ZPP ob vročitvi predloga nasprotnim udeležencem te pozvati, naj v določenem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj in jim obenem sporočiti, katerega od njih bo štelo za skupnega pooblaščenca, če ga ne bodo imenovali sami. Sodišče prve stopnje tega doslej ni storilo. Ker je očitno napačno razumelo tovrstno pobudo predlagateljev, jim je v sklepu z dne 15. 3. 2017 naložilo plačilo spornega predujma, čeprav za to ni imelo opore v zakonu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 15. 3. 2017 imenovalo skupno pooblaščenko za sprejemanje pisanj, namenjenih nasprotnim udeležencem, predlagateljem pa naložilo, da morajo v ta namen založiti 4.000 EUR predujma in jim zagrozilo, da bo v nasprotnem primeru postopek ustavilo. Predlagatelji so nato predlagali razveljavitev navedenega sklepa, podrejeno pa so zaprosili za podaljšanje roka in znižanje predujma.

2. Sodišče prve stopnje je predlagateljem s sklepom z dne 10. 4. 2017 odrejeni rok podaljšalo za 30 dni, na predlog za razveljavitev sklepa pa se ni odzvalo. Predlagatelji so nato predlagali razveljavitev obeh sklepov, podrejeno pa znova zaprosili za podaljšanje roka in znižanje predujma.

3. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zadnji predlog predlagateljev zavrglo, češ da je bilo o njem že odločeno s sklepoma z dne 15. 3. 2017 in z dne 10. 4. 2017. 4. Predlagatelji so se zoper ta sklep pravočasno pritožili. V pritožbi se sklicujejo na vse zakonske pritožbene razloge. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Poudarjajo, da prepoved "ne bis in idem" ne velja za odločanje o vmesnih procesnih vprašanjih, pač pa le za odločanje o glavni stvari. Sodišče o ponovnem predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma sploh še ni odločalo, prav tako ne o predlogu za razveljavitev sklepa in o predlogu za znižanje predujma. Predlagatelje lahko bremenijo samo stroški, ki so potrebni za postopek. V tem primeru ne gre za imenovanje začasnega zastopnika, temveč za imenovanje pooblaščenca za sprejem pisanj. Stroški takšnega pooblaščenca pa se ne tičejo predlagateljev, ampak so stvar razmerja med nasprotnimi udeleženci in njihovim pooblaščencem.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da je izpodbijani sklep procesno in vsebinsko zgrešen. Ni res, da je bilo o spornem predlogu že odločeno. O predlogu za razveljavitev sklepa z dne 15. 3. 2017 se sodišče prve stopnje doslej še ni izreklo. Ugodilo je sicer predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma, vendar so predlagatelji še pred iztekom dodatnega roka, torej pravočasno, glede na določilo tretjega odstavka 110. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku1 (ZNP), ponovno predlagali podaljšanje roka. Tudi o predlogu za znižanje predujma doslej ni bilo odločeno. Drugačen zaključek v obrazložitvi izpodbijanega sklepa je v očitnem nasprotju s podatki spisa.

7. Za obravnavanje predloga z dne 22. 5. 2017 torej ni bilo nobenih procesnih ovir, zato sodišče prve stopnje predlagateljem ne bi smelo odreči pravice do vsebinske odločitve o njihovem predlogu. Napačna uporaba 274. člena ZPP je kvarno vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena ZPP), kar terja njegovo razveljavitev (prvi odstavek 354. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

8. Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s 147. členom ZPP ob vročitvi predloga nasprotnim udeležencem te pozvati, naj v določenem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj in jim obenem sporočiti, katerega od njih bo štelo za skupnega pooblaščenca, če ga ne bodo imenovali sami. Sodišče prve stopnje tega doslej ni storilo. Ker je očitno napačno razumelo tovrstno pobudo predlagateljev, jim je v sklepu z dne 15. 3. 2017 naložilo plačilo spornega predujma, čeprav za to ni imelo opore v zakonu. Res je, da v postopku za določitev nujne poti po 146. členu ZNP trpi stroške predlagatelj, vendar je sklicevanje na navedeno zakonsko določilo v tej fazi postopka preuranjeno. O stroških postopka bo odločeno v končnem sklepu, dotlej pa so udeleženci dolžni (začasno) sami kriti svoje stroške.

9. Razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, torej niso sprejemljivi. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi predlagateljev, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V nadaljevanju bo moralo sodišče prve stopnje najprej odločiti o predlogu predlagateljev za razveljavitev sklepa z dne 15. 3. 2017. Pri tem naj upošteva, da neplačilo zahtevanega predujma po tem sklepu ne more biti razlog za ustavitev postopka.

10. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.

1 Po navedenem zakonskem določilu se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če s tem ali drugim zakonom ni drugače določeno.