Jedro

Ugotovitev, da je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz imelo za posledico, da je bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter), tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal vkleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec, da je zamenjava faz povzročila drugačno delovanje stroja od predvidenega in poškodbo, tj. stisnjenje v srednjem delu levega kolena, vzbuja dvom v pravilnost zaključka sodbe, da predmetni stroj ne ustreza standardu nevarne stvari. Glede na ugotovljen način delovanja iz delovnega stroja izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne. V primeru napake (nepravilna izvedba odklopa bagerske roke) pride do poškodbe, preden jo oškodovanec lahko popravi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba (II., III. točka izreka) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v znesku 24.234,46 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ali pa samo izvede potrebne dokaze in odloči v skladu s tožbenim zahtevkom tožnika, vse s stroškovno posledico. Sodba je protispisna, obrazložitev je v neskladju z dokazi v spisu. Kršena je določba 286. člena ZPP v povezavi s 285. členom ZPP. Dopolnitev trditvene podlage (na glavni obravnavi 5. 11. 2014, po zaslišanju izvedenca, je tožnik izpostavil utrujenost zaradi dolgega delovnika) bi moralo sodišče upoštevati kot pravočasno. V okviru materialnoprocesnega vodstva je sodišče izvajalo dokaze v smeri ugotavljanja pravilnega delovanja stroja in posledične objektivne odgovornosti. Glede na ugotovitve izvedenca je tožnik uvidel, da je odgovornost tožene stranke subjektivna, in je temu primerno prilagodil tudi trditveno podlago. Sicer pa je sodišče dopustilo spremembo tožbe, kar pomeni, da določba o prekluziji dejstev in dokazov ne pride v poštev. Podrejeno uveljavlja kršitev načela dispozitivnosti, saj je naslovno sodišče dopustilo spremembo tožbe, navedbe v tej smeri pa zavrnilo zaradi prekluzije. Tožnik vztraja, da je pravilno in popolno izvedel vseh sedem faz, ki si sledijo v zaporedju in morajo biti opravljene sukcesivno, da bi bila lahko delovna operacija uspešno opravljena. Ni jasno, kako je lahko izvedenec ugotovil, da je „preskočil zaporedje faz in odklopil varnostna varovala“. Slednje ne drži, podlage za tak zaključek pa tudi ni v izpovedbah zaslišanih prič A. K., M. Đ., S. N. in B. B. Tudi iz slike delovnega stroja (A56), ki jo je opravila policija neposredno po škodnem dogodku, izhaja, da varovala niso bila odpeta, sicer bagerska roka ne bi mogla stati v taki poziciji kot je na fotografiji. Priče so potrdile, da se nihče ni dotikal stroja oziroma rovokopača neposredno po dogodku, temveč so ga odpeljali z gradbišča nekaj dni kasneje. Izvedenec bi se, upoštevaje izpovedbe zaslišanih prič in slik napravljenih neposredno po nesreči, moral opredeliti tudi do teh vprašanj. Napačen je zaključek sodbe, da so bila varovala odpeta. Tožnik vztraja, da se je zataknila ročica na komandni plošči, kar je povzročilo premik komandne plošče. V skladu z materialnoprocesnim vodstvom bi moralo sodišče vsaj ugotavljati ali je obstajala možnost, da gre v tem primeru za naključje. Izvedenec po eni strani dopušča možnost, da se je zataknila komandna ročica, po drugi pa je mnenja, da je taka možnost praktično nič. Pritrjuje torej tožniku, da je lahko šlo za naključje. O tem, da naj bi bila tehnična napaka na stroju, je izpovedovala priča S. N., kar naj bi ugotavljal g. M. Tožnik je med drugim zahteval tehnično dokumentacijo za delovni stroj za obdobje pred nesrečo, ki je tožena stranka ni predložila. Ker se je dokumentacija zgubila (stečaj S., d. o. o.), tožnik svojih navedb ni mogel dokazati, kar bi moralo sodišče presojati po pravilu o dokaznem bremenu (navedbe v smeri pravilnega delovanja stroja so v domeni tožene stranke). Izvedenec bi bil glede na vso tehnično dokumentacijo za konkretni stroj morda drugačnega mnenja.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Niso podane niti uveljavljane niti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) upoštevne absolutne bistvene kršitve določb postopka. Sodba ima razloge o odločilnih dejstvih, ti so jasni in niso sami s sabo v nasprotju. Pritožbeni razlog „protispisnosti“ pritožba uveljavlja neobrazloženo. Nestrinjanje z dokazno oceno (pritožbena trditev, da je obrazložitev v neskladju z dokazi v spisu) ni pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve določb postopka, temveč kvečjemu zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, tudi ni podana. Dokazna ocena sodbe je notranje skladna in ustreza metodološkim napotkom 8. člena ZPP. Tudi očitana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (kršitev 286. člena ZPP) ni podana. K zadostnim in pravilnim razlogom sodbe (21. točka obrazložitve), da je dopolnjena trditvena podlaga na naroku 5. 11. 2014(1) podana v nasprotju z določbo 286. člena ZPP ni kaj dodati. Zmotno je prikazovanje pritožbe, da je podan opravičljiv razlog(2), „ker je sodišče izvajalo dokaze v smeri ugotavljanja pravilnega delovanja stroja in posledično objektivne odgovornosti, glede na ugotovitve izvedenca pa je uvidel, da je odgovornost tožene stranke subjektivna in je temu primerno prilagodil tudi trditveno podlago“. Tožnik je že v tožbi uveljavljal tako krivdno kot objektivno odgovornost. Okoliščina, ki jo je izpostavil tožnik šele po prvem naroku za glavno obravnavo (utrujenost zaradi dolgega delovnika), pa mu je bila ves čas znana. S spremembo tožbe (sodišče jo je dovolilo) je zvišal tožbeni zahtevek, ni pa spreminjal trditvene podlage. Zgrešeno je pritožbeno stališče, da zaradi dovolitve spremembe tožbe ne pride v poštev prekluzija, in je posledično neutemeljen očitek „kršitve načela dispozitivnosti“.

6. Tožnik v predmetnem postopku zahteva odškodnino za škodo, ki jo je dobil v delovni nesreči 11. 10. 2007, ko je kot delavec (takratnega S., d. o. o.) izvajal postopek odklopa bagerske roke z delovnega stroja, t. j. mini nakladalnika Bobcat, S 250 (v nadaljevanju nakladalnik). Po trditvi tožnika je do nesreče prišlo, ker se je zataknila ročica na komandni plošči priključka za bagersko roko. Začelo je dvigovati stroj (dvignilo ga je za 30 cm), potiskati komandno ploščo od bagerske roke v stroj in mu stiskalo nogo ob steno kabine, tako, da je ostal vkleščen, dokler ga ni rešil sodelavec. Odgovornost (zavarovanca) tožene stranke gradi na objektivni in krivdni odgovornosti.

7. Sodba tožnikovi tezi o vzroku za nesrečo ne sledi in zaključi, da tožnik ni ustrezno izpeljal odklopa bagerske roke, kar je bil izključni vzrok za delovno nesrečo. Ob ugotovitvi, da je bil v času škodnega dogodka delovni stroj brezhiben, zavzame stališče, da nakladalnik ne ustreza pravnemu standardu nevarne stvari, da ni podana objektivna odgovornost. Ker v ravnanju zavarovanca tožene stranke ni elementov nedopustnosti oziroma protipravnosti, toženki pa je uspelo dokazati, da za škodo ni kriva, pa tudi ni podana krivdna odgovornost. 8. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v pravilnost ugotovitve sodbe, da do nesreče ni prišlo na način, kot ga zatrjuje tožnik. V izvedenskem mnenju sodnega izvedenca I. K. (dopolnitvah izvedenskega mnenja in zaslišanju izvedenca) ima sodba zadostno podlago za zaključek, da vzrok za nesrečo ni bil v tem, da se je zataknila ročica na komandni plošči, kot vztraja tožnik. Domneva priče S. N., na katero se pritožba sklicuje (da naj bi bila tehnična napaka na stroju, kar je ugotavljal gospod M. za varstvo pri delu(3)), ne zadošča za dvom v pravilnost podanega mnenja.

9. Pritožbeno sodišče soglaša s sodbo, da je izvedensko mnenje prepričljivo obrazloženo, strokovno utemeljeno in notranje skladno, za povrh pa temelji na (ob prisotnosti strank) opravljenem ogledu (oziroma delni rekonstrukciji dogodka) na konkretnem nakladalniku. Sodba se zato utemeljeno opre na njegovo mnenje, ki kot ključni vzrok za nesrečo izpostavi odpeta varovala, ker do odklopa (ločitve) priključka od stroja ne more priti brez odpetja varoval. Izvedenec je izključil možnost, da se je zataknila ročica hidravličnega ventila na komandni plošči, ker ob normalnem delovanju hidravlike (po ugotovitvi izvedenca je pred nesrečo hidravlika normalno delovala) to ni mogoče. Izključil je tudi možnost, da bi pri odklapljanju bagerske roke prišlo do tlačne obremenitve hidravlične cevi (popokale so hidravlične cevi na spojkah), ki bi izvirale iz delovanja stroja. Poškodba cevi ni bila vzrok za zdrs bagerske roke, temveč posledica tega zdrsa. Tožnik ni postopal pravilno, ker pred začetkom manevriranja z bagersko roko ne bi smel odpeti mehanskega priklopa bagerske roke na stroju oziroma bi moral bagersko roko spraviti v pravilen položaj ob zaprtih varovalih. Povedano drugače, tožnik ne bi smel odpeti varoval mehanskega priklopa bagerske roke na stroju, brez sočasnega oziroma predhodnega odklopa hidravličnih cevi bagerske roke.

10. Ključna ugotovitev sodbe je, da če tožnik ne bi najprej odpel varoval, do nesreče ne bi prišlo, tudi, če bi se komandna ročka zataknila. Izvedenec „ni dopuščal možnosti, da se je ročka zataknila“, kot prikazuje pritožnik. Mehanske poškodbe ventila, kar bi bil po mnenju izvedenca lahko razlog za zatikanje ročice, izvedenec ni ugotovil. Sicer pa, tudi če bi se komandna ročka zataknila, kot ugotavlja izvedenec, do nesreče ne bi prišlo, če bi bila varovala zaprta. V takem primeru bi se nakladalnik, kot so preizkusili na ogledu (ob delni rekonstrukciji dogodka) dvignil, 30, 40 cm, do pol metra od tal in obstal. Posledično ni pomembno, da za konkretni nakladalnik ni bila predložena tehnična dokumentacija(4). Tožnik s sklicevanjem na izpovedbe prič A. K., M. Đ., S. N. in B. B., da niso izpovedovale, da je tožnik izklopil varovala te ugotovitve, ne more prepričljivo ovreči. Sicer pa priče, razen B. B. niti niso bile očividci škodnega dogodka. B. B. pa je, kot ugotavlja že sodba (19. točka obrazložitve), v izjavi, zapisani neposredno po škodnem dogodku, navedel, da je tožnik odpel vsa varovala. Če tožnik meni, da fotografija delovnega stroja (priloga A56), ki je potrditvi tožnika posneta neposredno po nesreči, potrjuje njegove trditve, "da varovala niso bila odpeta“, bi to moral razčistiti z izvedencem, česar ni storil.(5) Sicer pa je v pripravljalni vlogi 19. 11. 2010 (XI. točka) razlagal drugače, in sicer, da je iz fotografije razvidno, da sta spojki na zadnjem delu bagerske roke ločeni od spoja stroja, tako da roka ni bila več spojena s strojem oziroma priklopljena nanj, pri čemer je trdil, da ni odpel spojk.

11. Po povedanem se izkaže za pravilno ugotovitev sodbe, da tožnik ni upošteval pravilnega sosledja faz, ki morajo biti, kot sam trdi v pritožbi, opravljene v določenem zaporedju. Po pojasnilu izvedenca (15. točka obrazložitve) je treba v prvi fazi bagersko roko namestiti v stabilen položaj z izkopno žlico obrnjeno navznoter (če stoji bagerska roka na nogah bagerske roke, jo je treba sprostiti). Naslednja faza je odklop hidravličnih cevi ter deblokiranje mehanskega priklopa konstrukcije bagerske roke na stroj. Z dodatnim spustom nosilnega okvirja stroja s pomočjo hidravlike se stroj osvobodi kontakta s priključkom. Zadnja faza je odmik stroja od samostojno stoječe bagerske roke.

12. Do nesreče je prišlo zaradi odpetih varoval mehanskega priklopa bagerske roke na stroju. Ko je tožnik poskušal bagersko roko s priključnimi hidravličnimi cevmi spraviti v pravilen položaj, je namreč sila hidravličnih valjev na bagerski roki najprej dvignila prednji del stroja, ko pa je mehanski priklop zdrsnil iz ležišča, je bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo na njej pritisnila v kabino.

13. Ugotovitev, da je neupoštevanje pravilnega zaporedja faz imelo za posledico, da je bagerska roka s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino in tožniku stisnila nogo (v smeri navznoter), tako, da je (zaradi pomanjkanja prostora) ostal vkleščen, dokler mu ni pomagal sodelavec M. Đ., da je torej zamenjava faz povzročila drugačno delovanje stroja od predvidenega, in poškodbo, t. j. stisnjenje v srednjem delu levega kolena, vzbuja dvom v pravilnost zaključka sodbe, da predmetni stroj ne ustreza standardu nevarne stvari. Presojo, da toženka ni odgovorna po načelih objektivne odgovornosti (150. člen OZ), sodba (očitno)(6) utemeljuje s tem, da nakladalnik sam po sebi (torej do nepravilne uporabe), ni nevaren.

14. Po stališču sodne prakse je nevarna stvar (149. člen OZ) tista stvar, iz katere pri vestni rabi in običajni pazljivosti izvira večja nevarnost za njenega uporabnika. Kljub veliki skrbnosti je ni mogoče imeti vedno pod svojim nadzorom in tako tudi ni mogoče pravočasno odvrniti nesreče. Sodna praksa kot nevarno šteje (delujoče) delovne stroje in delo z njimi opredeljuje kot nevarno.(7) Pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na ugotovljen način delovanja, iz samega delovnega stroja izvira škodna nevarnost, ki je večja od običajne. V primeru napake (kot v predmetnem primeru nepravilna izvedba odklopa bagerske roke) pride do poškodbe, preden jo oškodovanec lahko popravi.

15. Zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodbe, da ne gre nevarno stvar oziroma nevarno dejavnost, sodišče ni odločalo o delni ali popolni razbremenitvi odgovornosti imetnika nevarne stvari oziroma obratovalca(8) oziroma prispevku oškodovanca (zaradi nepravilnega postopanja) k nastali škodi (drugi oziroma tretji odstavek 153. člena OZ).

16. Zmoten je tudi zaključek sodbe, da je izključni vzrok za poškodbo v tožnikovem ravnanju. Za zaključek o obstoju vzročne zveze zadostuje ugotovitev, da je škoda nastala v zvezi z nevarno stvarjo, ravnanje oškodovanca pa se vrednoti v okviru drugega in tretjega odstavka 153. člena OZ. Glede na ugotovitev, da je do poškodbe prišlo zaradi delovanja stroja (bagerska roka je s konstrukcijo in komandno ploščo pritisnila v kabino in tožniku stisnila nogo), je ta zveza podana.

17. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Prvostopenjsko sodišče je izvedlo že obsežen dokazni postopek, in bi, če bi pritožbeno sodišče samo ugotavljalo dejstva, potrebna za presojo objektivne odgovornosti, bila prekršena pravica strank do pritožbe. V primeru, da se tožena stranka svoje odgovornosti ne bo uspela razbremeniti, bo treba odločiti še o višini odškodnine, kar terja obsežno dopolnitev dokaznega postopka.

18. Posledično, zaradi razveljavitve odločitve o glavni stvari, je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi stroškovno odločitev in bo o stroških postopka ter pritožbenih stroških odločalo sodišče prve stopnje s končno odločbo.

Op. št. (1): Tožnik je navajal, da je ob predpostavki, da drži izvedenčeva ugotovitev, da je varovala na spojkah odprl ob nepravem času, dodatno navedel, da je bilo njegovo ravnanje posledica utrujenosti (začel je delati ob 7.00 uri, nesreča se je zgodila ob 13.30 uri), kar pomeni, da je zgolj (50%) soodgovoren za škodni dogodek.

Op. št. (2): Po določbi petega odstavka 286. člena ZPP lahko stranke na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

Op. št. (3): Tožnik ga ni predlagal za pričo. Op. št. (4): Po pritožbenih trditvah tožnik „ni mogel dokazati svojih navedb“, ker toženka ni predočila tehnične dokumentacije za (konkretni) nakladalnik.

Op. št. (5): Iz prepisa zvočnega posnetka z obravnave 5. 11. 2014 (zaslišanje izvedenca) je razvidno, da je bila izvedencu ta fotografija predočena (list. št. 391 spisa), vendar v zvezi z njo tožnik vprašanj, ki jih zastavlja v pritožbi ni zastavil. Op. št. (6): Zapis v opombi 1, da bi se sodišče moralo ukvarjati z vprašanjem, ali je objektivna odgovornost imetnika oziroma obratovalca zmanjšana ali izključena, če bi bilo za konkreten primer ugotovljeno, da je tožnik napačno uporabljal stroj, ki je bil sam po sebi nevaren.

Op. št. (7): Primerjaj sodbo VSM I Cp 461/2011 z dne 25. 5. 2011, VSL sodba in sklep III Cp 30282010 z dne 29. 9. 2010, II Cp 160/2013 z dne 16. 10. 2013, II Ips 145/2009 z dne 5. 7. 2012, VIII Ips 212/2010 z dne 2. 4. 2012. Op. št. (8): Tožena stranka je v odgovoru na tožbo (II. točka) trdila, da dejanja oškodovanca ni mogla pričakovati in se njegovim posledicam izogniti, da je do škodnega dogodka prišlo izključno zaradi dejanja oškodovanca.