Jedro

Sodišče napoti na pravdo oziroma upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in dediča B. Č. napotilo na pot pravde zaradi ugotovitve, da del zapuščinskega premoženja predstavlja skupno premoženje zakoncev Č. in da zato ne spada v zapuščinsko premoženje, zavrnilo pa predlog O. Č. za prekinitev zapuščinskega postopka zaradi vložene tožbe zoper dediče B. Č., A. Č. in A. Č.

Proti sklepu se pritožujeta dedinji A. Č. in A. Č. zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter sodišču druge stopnje predlagata, da prvostopni sklep v izpodbijanem delu razveljavi in stvar vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navajata, da dedič B. Č. trdi, da naj bi skupno premoženje pridobival še v času, ko je bil vsega tega imetja izključni lastnik njegov oče S. Č. Ko je ta umrl, je B. Č. brez pripomb sprejel zakoniti dedni delež in ni uveljavljal nobene izločitve, da bi s svojim delom pomagal očetu povečati in ohraniti premoženje. Na začetku te zapuščinske zadeve je mirno prevzel zakoniti delež in ni postavil nobenih izločitvenih zahtevkov. Poleg tega pritožnici menita, da je dedič B. Č. s svojim zahtevkom prišel prepozno in da ne more uveljavljati nobenih izločitvenih zahtevkov več, saj je zamudil že vse roke.

Pritožba ni utemeljena.

Okoliščine, ki jih dedinji navajata v pritožbi, dodatno utemeljujejo kot pravilno prvostopno odločitev o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi dediča B. Č. na pravdo, zaradi ugotovitve obsega zapuščinskega premoženja. Ni stvar presoje pritožnic, ali dedič B. Č. utemeljeno izločuje iz zapuščine del premoženja kot skupno premoženje zakoncev Č., pač pa je mogoče o tem spornem vprašanju odločiti le v pravdnem postopku. Tudi ni točna pritožbena navedba, da je dedič B. Č. zamudil že vse roke in da svojega zahtevka ne more več uveljavljati. Za zastaranje veljajo določbe splošnega dela Zakona o obligacijskih razmerjih, iz katerih izhaja, da se zastaranje lahko tudi pretrga. Dedič B. Č. ni zamudil nobenih rokov in pravočasno uveljavlja izločitveni zahtevek v zapuščinskem postopku, saj je zastaranje od začetka do konca zapuščinskega postopka pretrgano (če sodišče napoti stranko na pravdo, traja pretrganje do pravnomočnosti sklepa o napotitvi na pravdo, vendar se zastaranje spet pretrga z uvedbo pravde na zahtevo stranke po napotilu sodišča v zapuščinskem postopku). V obravnavani zadevi je odločilnega pomena dejstvo, da je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. tč. 212. čl. Zakona o dedovanju). V primeru takega spora pa je zapuščinsko sodišče v skladu z določbo 213. čl. Zakona o dedovanju dolžno prekiniti zapuščinski postopek in napotiti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno. Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep v skladu z navedenim zakonitim določilom.

Pritožbeni preizkus je torej pokazal, da je izpodbijani sklep povsem pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo in v skladu z določbo iz 2. točke 365. člena ZPP pritožbo dedinj A. Č. in A. Č. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Tako je odločilo, ker se je prepričalo, da v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišča pa tudi ni ugotovilo nobenih takih kršitev, na katere mora v skladu z določbo čl. 350/2 ZPP paziti po uradni dolžnosti.