Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi citiralo komentar k 206. člena ZPP, iz katerega izhaja, da "če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo" (kot je v konkretnem primeru). Pri tem avtorji komentarja tega člena citirajo sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 z dne 17. 12. 1997, ki jasno določa, da če je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni pogojev za prekinitev postopka - to pomeni, da "ni zakonskih pogojev, da bi sodišče čakalo na izid postopka, ki teče na podlagi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo, ki je zajela predhodno vprašanje".

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke D. S., s katerim se je le-ta zavzemala za odložitev izdaje meritornega sklepa oziroma za prekinitev ali mirovanje postopka.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila nasprotna udeleženka D. S. (v nadaljevanju pritožnica), ki se z odločitvijo sodišča, ko je zavrnilo predlog za odložitev postopka do odločitve o reviziji v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS U 147/2016 z dne 15. 11. 2017, ne strinja. Zmotno je stališče, da je nepravdno sodišče v vsakem primeru izključno vezano na pravnomočno upravno odločbo, v konkretnem primeru izdano v skrajšanem postopku in brez soglasja etažnih lastnikov k spremembam skupnih delov. Ker so bile pri tem storjene očitne kršitve postopka, je po mnenju pritožnice zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je v prednostnem postopku predhodno vprašanje že rečeno. Takšno stališče bo vodilo v napačno odločitev v predmetnem postopku. Sodišče prve stopnje bi moralo z namenom zakonite in pravilne odločitve o predlogu predlagateljev v skladu s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) v zvezi s 1. točko 206. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) samo odločiti o predhodnem vprašanju ali pa odrediti prekinitev postopka do odločitve o reviziji. Pritožnica meni, da gre v konkretnem primeru za pomembno pravno vprašanje in razvoj prava preko sodne prakse – sodišče se pri odločitvi sklicuje na 22 let staro odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996. Sodišče v konkretnem primeru ne bo moglo zakonito odločiti o določitvi solastniških deležev, brez da samo reši predhodno vprašanje. Pri odločitvi je potrebno ves čas skrbeti za pošteno sojenje in upoštevati tudi sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Pritožnica se zavzema za ugoditev pritožbi in razveljavitev sklepa ter naložitev plačila stroškov sodne takse (za pritožbo) predlagatelju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 37. členom ZNP preizkusilo sklep sodišča prve stopnje ter ugotavlja in zaključuje, da sodišče prve stopnje ni storilo po uradni dolžnosti upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP) bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, prav tako je glede na ugotovljene dejanske okoliščine pravilno uporabilo materialno pravo. V izogib ponavljanju sodišče druge stopnje povzema pravilne zaključke sodišča prve stopnje, v zvezi s pritožbenimi izvajanji pa dodaja:

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog nasprotne udeleženke, s katerim se je zavzemala za „odložitev izdaje meritornega sklepa oziroma za prekinitev ali moriovanje postopka“.

6. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa, je sodišče prve stopnje presojalo pravno podlago za predlagano prekinitev postopka, mirovanje postopka in tudi odložitev postopka ter ugotovilo, da nobena izmed predlaganih rešitev v skladu z veljavno zakonodajo ni mogoča. Po izrecni določbi 27. člena ZNP mirovanje postopka ni mogoče, predlagatelj pa se ne strinja s predlogom nasprotne udeleženke za zastoj postopka.

7. Prav tako tudi pogoji za prekinitev postopka po 206. členu ZPP v skladu s 37. členom ZNP niso izpolnjeni, saj je v obravnavanem primeru o predhodnem vprašanju že bilo pravnomočno odločeno na matičnem področju in je sodišče v predmetnem primeru na tako odločitev vezano ter „ne more več samo reševati predhodnega vprašanja“, za kar se neutemeljeno zavzema pritožnica. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi citiralo komentar k 206. člena ZPP1, iz katerega izhaja, da „če je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju odločeno z učinki pravnomočnosti, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, če je bilo proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo“ (kot je v konkretnem primeru). Pri tem avtorji komentarja tega člena citirajo sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 392/1996 z dne 17. 12. 1997, ki jasno določa, da če je bilo o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, ni pogojev za prekinitev postopka – to pomeni, da „ni zakonskih pogojev, da bi sodišče čakalo na izid postopka, ki teče na podlagi izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločbo, ki je zajela predhodno vprašanje“.

8. Pritožnica ne more biti uspešna s pritožbenimi izvajanji, da „se je sodišče sklicevalo na 22 let staro odločbo Vrhovnega sodišča RS“, saj je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo procesne določbe, ki se nanašajo na vprašanje morebitne prekinitve postopka v primeru postavitve predhodnega vprašanja ter se je pri tem sklicevalo tudi na veljavno obrazložitev zakona s komentarjem. Dejstvo, da je odločba Vrhovnega sodišča II Ips 392/1996 bila izdana leta 1997 še ne pomeni, da je takšno stališče osamljeno, da je napačno ali da več ni veljavno ter „sojenje ni pošteno“. Gre namreč za ustaljeno sodno prakso2, iz katere izhaja, da vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ne predstavlja razloga za prekinitev postopka ter da dejstvo, da je bila zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju vložena revizija, ne predstavlja pravne podlage za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu jasno in natančno obrazložilo, zakaj je predlog nasprotne udeleženkeD. S. zavrnilo. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Pritožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Glej tudi Galič v Ude et al., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba in Založba Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2006, komentar k 206. členu ZPP, str. 306 in 307. 2 Tako tudi sodba in sklep VS RS II Ips 626/2008, VSL sklep I Cp 1641/2017, VSL sklep II Cp 2393/2016, VSL sklep II Cp 910/2016, VSL sklep I Cpg 1712/2015, VSL sklep II Cp 1542/2015, VSL sklep II Cp 513/2016, VSL sklep II Cp 3365/2015 in VSM I Cpg 43/2018.