Jedro

Ugovor po četrtem odstavku 109. člena ZMZPP je remonstrativno pravno sredstvo, ker o njem odloča sodišče, ki je odločbo izdalo.

Ker se revalorizacija preživnine po pravnem redu ZRJ opravi v izvršilnem postopku, je lahko sklep predmet priznanja.

Za priznanje tuje sodne odločbe potrdilo o izvršljivosti zadošča le skupaj s pravnomočno sodno odločbo o preživljanju.

Po prvem odstavku 97. člena ZMZPP se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Po prvem odstavku 63. člena tega zakona to velja za dovolitev in opravo izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklepa sodišča prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagatelja in priznalo pravno veljavnost sklepa Občinskega sodišča Novi Pazar, ZRJ z dne 11.09.1991, opr. št. I 2323/91, s katerim je bila valorizirana preživnina za predlagatelja, prvotno določena s sodbo na podlagi pripoznave istega sodišča z dne 20.10.1990, opr. št. P 721/90. Ugotovilo je, da je navedeni sklep skupaj s sodbo na podlagi pripoznave po pravu Republike Srbije izvršilni naslov ter da za priznanje tudi ni ovir po določbah 94. do 102. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99, v nadaljevanju ZMZPP). Zoper navedeni sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor. Sodišče prve stopnje je ugovor kot neutemeljen zavrnilo.

Zoper ta sklep je nasprotni udeleženec vložil pravočasno in dovoljeno pritožbo. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava (1., 2. in 3. točko prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86, v nadaljevanju ZNP, in 11. členom ZMZPP.) V pritožbi trdi, da je sodišče kršilo 2. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je v ugovornem postopku sodelovala ista sodnica kot pri sklepu "nižjega sodišča". Po 109. členu ZMZPP je ugovor devolutivno pravno sredstvo, kar pomeni, da sodnica, ki je izdala prvi sklep, na podlagi 5. točke 70. člena ZPP pri odločanju ne bi smela sodelovati. Poleg tega pa meni, da je podan tudi izločitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP, ker je "podan interes sodnice", da o ugovoru enako odloči. Nadalje trdi, da je sodišče zmotno uporabilo 97. člen ZMZPP. V obravnavanem primeru gre za izvršilno zadevo, za izvršbo pa je izključno pristojno slovensko sodišče. Sklep, ki naj se prizna, tudi ni izvršilni naslov po ZIZ. Četudi bi šteli, da ima del sklepa takšno pravno naravo, pa ZMZPP ne pozna delnega priznanja. Zmotno je nadalje uporabljen 95. člen ZMZPP. Sklep nima potrdila o pravnomočnosti. Izvršljivost ne zadošča, saj se mnogi sklepi lahko izvršijo še pred pravnomočnostjo. Slovensko sodišče tudi ne more na podlagi posrednih dokazov (s pregledom spisa, zaslišanjem strank) samo ugotavljati, ali je odločba postala pravnomočna. Določba 95. člena ZMZPP je kogentne narave.

Nasprotni udeleženec zaradi vsega navedenega predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, pri čemer naj pritožbene stroške šteje za nadaljnje stroške postopka oziroma izpodbijani sklep spremeni tako, da priznanje zavrne ter odloči o stroških pritožbenega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Vrhovno sodišče je pristojno za odločanje o tej pritožbi po petem odstavku 109. člena ZMZPP. Po proučitvi zadeve ugotavlja, da pritožbeni ugovor zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni utemeljen, delno pa sta utemeljena ugovora bistvene kršitve postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Nasprotni udeleženec tako zmotno trdi, da je ugovor devolutivno pravno sredstvo. Ugovor je pravno sredstvo, ki ga poznata npr. ZPP zoper plačilni nalog (prvi odstavek 435. člena ZPP) in ZIZ zoper sklep o izvršbi (53. člen ZIZ). To sredstvo je remonstrativno, ker o njem odloča sodišče, ki je odločbo izdalo. Ni nujno, da o njem odloča v isti sestavi. Tako po 433. členu ZPP plačilni nalog izda strokovni sodelavec, o ugovoru pa odloča predsednik senata oziroma sodnik posameznik, medtem ko je v prvem odstavku 54. člena ZIZ določeno le, da o ugovoru odloča sodišče, ki je sklep o izvršbi izdalo, če zakon ne določa drugače. To pa je (isti) sodnik posameznik, ki je odločbo prve stopnje izdal. Posebno določbo o sestavi sodišča, ki odloča o ugovoru, ima tudi ZMZPP. V četrtem odstavku 109. člena je določeno, da o ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o priznanju, v senatu treh sodnikov. Ker gre za remonstrativno pravno sredstvo, sodnik, ki je sklep o priznanju izdal, sodeluje v senatu. Civilni postopki ne poznajo zunajobravnavnih senatov. Izključitev prvostopenjskega sodnika iz senata bi morala biti v ZMZPP posebej določena. Razlaga, kakršno ponuja pritožnik, bi prišla v poštev le tedaj, ko bi ugovor imel učinke pritožbe. Ker je zoper sklep, s katerim sodišče odloči o ugovoru, dovoljena pritožba (peti odstavek 109. člena ZMZPP), ugovor takšnega učinka nima. Samo dejstvo, da je o priznanju sodnica že odločala, v takšni procesni situaciji samo po sebi tudi ne more vzbujati dvoma o njeni nepristranskosti. Poleg tega pa nasprotni udeleženec ni zahteval izločitve navedene sodnice v skladu z 72. členom ZPP.

Prav pa ima pritožnik, ko ugotavlja, da za priznanje tuje sodne odločbe ne zadošča samo potrdilo o izvršljivosti. Sklep, ki ga je prvostopenjsko sodišče priznalo, ima le to potrdilo. Potrdila o pravnomočnosti v notranjem pravnem redu ZRJ ne potrebuje, ker se navezuje na pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave Občinskega sodišča Novi Pazar, opr. št. P 721/90 z dne 29.10.1990. Le skupaj z njo je tudi izvršilni naslov. V slovenskem pravnem redu ima podoben status obvestilo centra za socialno delo o uskladitvi preživnin z gibanjem življenjskih stroškov. Tudi ta listina samostojno ni izvršilni naslov, temveč le skupaj s pravnomočno sodno odločbo o preživljanju. To pa pomeni, da bi sodišče smelo priznati veljavnost navedenega sklepa le skupaj s pravnomočno sodbo (ki se nahaja v spisu in ima klavzulo pravnomočnosti), če bi ta izpolnjevala pogoje za priznanje. Le oba skupaj sta lahko predmet priznanja. V takšnem primeru tudi dejstvo, da je prvostopenjsko sodišče samo raziskovalo, ali je navedeni sklep tujega sodišča postal izvršljiv, ne bi pomenilo bistvene kršitve določb postopka. Ta ugotovitev bi bila v povezavi s pravnomočno sodbo zadostna podlaga za priznanje tistega dela sklepa, ki se nanaša na valorizacijo preživnine.

Navedeno ne velja za del sklepa, s katerim je Občinsko sodišče v Novem Pazarju dovolilo izvršbo. Nasprotni udeleženec se v pritožbi utemeljeno sklicuje na 97. člen ZMZPP. Po prvem odstavku tega člena se tuja sodna odločba ne prizna, če je za zadevo, za katero gre, izključno pristojno sodišče ali drug organ Republike Slovenije. Po prvem odstavku 63. člena tega zakona to velja za dovolitev in opravo izvršbe. Zanjo je izključno pristojno sodišče Republike Slovenije, če se ta opravlja na njenem območju. Ker se bo izvršba v obravnavanem primeru izvajala na območju Republike Slovenije, ni pogojev za priznanje tistega dela sklepa, ki dovoljuje izvršbo.

S tem sicer res nastane pravna situacija, ko je predmet priznanja samo del tuje sodne odločbe oz. ena od odločitev v izreku te odločbe. Pritožbeno sodišče ne soglaša s stališčem pritožnika, da ZMZPP ne dovoljuje takšnega delnega priznanja. Sodna odločba ima lahko več odločitev, od katerih nekatere sploh ne postanejo pravnomočne ali niso predmet izvršbe. Tudi del sodne odločbe je torej lahko predmet priznanja, če izpolnjuje pogoje po ZMZPP.

Ker so ugotovljene kršitve ZMZPP delno materialnopravne, delno pa procesnopravne narave, in ker je pritožbo vložil le nasprotni udeleženec, pritožbeno sodišče izpodbijanih sklepov ni samo spremenilo, temveč ju je razveljavilo in zadevo vrača prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje. Odločitev temelji na 111. členu ZMZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter 354., 355. in 359. členom ZPP.

V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje v skladu z navedenimi napotki moralo ugotoviti, v katerem delu je sklep Občinskega sodišča v Novem Pazarju lahko predmet priznanja, ter ali navedena sodba na podlagi pripoznave izpolnjuje vse pogoje za priznanje po ZMZPP. Šele nato bo lahko o predlogu za priznanje pravilno odločilo.

Izrek o stroških postopka temelji na 110. členu ZMZPP v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.