Jedro

Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice in poškodba hrustanca leve rame.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da mora tožnici plačati 5.786,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od različnih zneskov in datumov ter odločilo, da ji mora povrniti odmerjene pravdne stroške. Presodilo je, da znaša pravična denarna odškodnina iz naslova nepremoženjske škode 10.150,00 EUR (iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem 5.050,00 EUR, iz naslova strahu 1.100,00 EUR in iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 4.000,00 EUR). Od odmerjene odškodnine je odštelo valorizirano delno plačilo toženke, tožnici pa je priznalo še 64,68 EUR premoženjske škode. V presežku je zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožeča stranka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje pri odmeri odškodnine premalo vrednotili po izvedencu ugotovljeno bolečinsko obdobje ter dejstvo, da je bila tožnica ob škodnem dogodku stara vsega skupaj 19 let in da bo morala bodoče telesne bolečine prestajati še praktično 60 let. Sodišči bi morali bolj vrednotiti ugotovitve izvedenca, da se je pri tožnici v času zdravljenja pojavila anksioznost, torej da je bila njena zaskrbljenost za izid zdravljenja tako intenzivna, da je pri njej prišlo od občutkov tesnobe. Sodišči tudi nista ustrezno odmerili odškodnine iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti. Premajhno težo sta dali dejstvu, da je nesreča tožnici pustila funkcionalne posledice, ki se kažejo v zavrti gibljivosti vratne hrbtenice in da bo tožnica imela omejeno gibljivost vratne hrbtenice praktično vse svoje življenje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava tožnica utemeljuje s sklicevanjem na okoliščine, ki naj bi jo upravičevale do odškodnine v celotni vtoževani vsoti. Revizijski pregled zadeve pokaže, da sta sodišči prve in druge stopnje vse te okoliščine ugotovili in ju pri odmeri tudi upoštevali. Pri tem sta pravilno uporabili temeljni načeli pri odmeri odškodnine: načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Pomembno je, da ima načelo individualizacije odškodnine korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Primerjava prisojene odškodnine v obravnavani zadevi s prisojenimi odškodninami v tožničinemu podobnih primerih pokaže, da odškodnina ni bila odmerjena v škodo tožnice.(1)

7. S pravnomočno sodbo je ugotovljeno, da je tožnica utrpela zvin vratnega dela hrbtenice, udarnino glave in poškodbo sklepnega hrustanca na sprednji strani levega ramenskega sklepa. Višina odmerjene odškodnine temelji na izvedenskem mnenju dr. M. Z., zaslišanju tožnice in medicinski dokumentaciji. Sodišče je pri odmeri pravilno ovrednotilo bolečinsko obdobje, bodoče občasne bolečine, nevšečnosti med zdravljenjem, intenzivnost in trajanje strahu ter zmanjšane življenjske aktivnosti tožnice, zato se tožnica v reviziji neutemeljeno zavzema za zvišanje odškodnine. Tudi okoliščini, da bo tožnica zaradi nizke starosti ob škodnem dogodku (19 let) zaradi omejitev trpela še dolgo obdobje in da se te omejitve kažejo pri vsakodnevnih opravilih, sta nižji sodišči že upoštevali pri odmeri. Na odmero odškodnine pa tudi ne more vplivati reviziji priložen kartonček fizioterapij. Ta dokaz je revizijska novota, zato ga sodišče ni upoštevalo (372. člen ZPP).

8. Po povedanem se odmerjena odškodnina glede na kriterije 200. in 203. člena ZOR izkaže za primerno, revizija pa za neutemeljeno. Sodišči prve in druge stopnje sta se sicer zmotno sklicevali na 179. in 182. člen OZ, saj se je škodni dogodek zgodil dne 15. 7. 2001, glede na določbo 1060. člena OZ pa je v takšnih primerih treba uporabiti predpis, ki je veljal v času nastanka materialnopravnega razmerja, tj. ZOR, vendar to na pravilnost odločitve ni vplivalo.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnice na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti.

Op. št. (1): Sodbe v zadevah II Ips 57/2007 z dne 10. 1. 2008, II Ips 996/2008 z dne 5. 3. 2009, II Ips 488/2003 z dne 24. 6. 2004, II Ips 602/2003 z dne 25. 11. 2004.