Jedro

Sodišče prve stopnje je prebralo zagovor obtoženčeve matere iz druge zadeve ter nato na ta zagovor oprlo svojo odločitev, čeprav je ni povabilo na glavno obravnavo kot pričo in jo opozorilo glede odpovedi priče.

Izrek

Pritožbi zagovornice obdolženega Z. O. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo obdolženega Z. O. spoznalo za krivega, da je storil kaznivo dejanje goljufije po čl. 217/I KZ. Izreklo mu je kazen šest mesecev zapora in nato ob upoštevanju že prej izrečene kazni zapora in zaporne kazni iz preklicane pogojne obsodbe izreklo enotno kazen eno leto in en mesec zapora. V izrečeno kazen je vštelo čas prebit v priporu od 16.1.2001 od 14.38 ure dalje. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka. Proti navedeni sodbi se je pritožila obdolženčeva zagovornica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe. Višja državna tožilka je predlagala ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožba je utemeljena. Zagovornica v pritožbi utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odst. 371. čl. ZKP. Sodišče prve stopnje je namreč oprlo sodbo na zagovor obdolženčeve matere N. O., ki ga je podala v postopku opr. št. K 241/2000, Okrajnega sodišča v Novem mestu. Sodišče prve stopnje je namreč njen zagovor prebralo, ni je pa povabilo na sodišče na glavno obravnavo in jo poučilo o njenih pravicah, saj bi se lahko pričanju zoper obdolženca - svojega sina odpovedala po čl. 236 ZKP. Sodbo bi lahko oprlo na njeno izpovedbo šele potem, če bi se ne odpovedala pričanju. Ker pa torej N. O. na glavno obravnavo ni bila povabljena, se ni izjasnila glede odpovedi o pričanju. Sodišče prve stopnje se zato na njen zagovor ne bi smelo opreti. Zaradi navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka je sodišče pritožbi zagovornice ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo prvostopno sodišče ponovno izvesti vse dokaze in jih ponovno oceniti, nato pa paziti, na katere dokaze bo oprlo svojo odločitev.