Jedro

Res je, da prvo sodišče izračuna zakonskih zamudnih obresti k sodbi ni priložilo, kar pa še ne pomeni, da sodba nima razlogov. Sodišče je navedlo vse ustrezne podatke: glavnico ter začetni in končni datum obrestovanja. Program za izračun zamudnih obresti, ki je v uradni rabi pri sodišču, je dostopen na spletni strani Vrhovnega sodišča RS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 5.854,80 EUR, in v tem obsegu razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 113237/2013 z dne 12. 7. 2013 v prvem odstavku izreka. Tožencu je naložilo plačilo zneska v višini 537.216,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 20. 5. 2014 dalje do plačila, in izvršilne stroške v višini 46,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 7. 2013 dalje do plačila (III. točka izreka). Zavezalo ga je k povračilu tožničinih pravdnih stroškov v znesku 5.925,00 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo (III. in IV. točka izreka) vlaga pritožbo toženec, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku.(1) Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožnici pa naloži povračilo njegovih pritožbenih stroškov, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Izpostavlja, da prisojenega zneska v višini 537.216,19 EUR ni mogoče preizkusiti, ker sodba nima razlogov, ki bi omogočali preizkus zneska po višini. Opozarja, da izračun obresti sodbi ni priložen, toženec pa ne razpolaga s programom za izračun obresti, ki je v uradni rabi pri sodišču. Ker se sodba sklicuje na obračun obresti, katerega vsebine toženec ne pozna, izračuna ne more preizkusiti. Tako ni mogoče preveriti, ali je pravilna odločitev glede višine prisojenega zneska, saj je sodišče poračunalo delno plačilo na račun obresti, izhajajoč iz kapitalizirane glavnice. Sodba je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in 14. točke drugega odstavka 339. člena istega zakona. Iz previdnosti ugovarja, da je prvostopenjsko sodišče odločalo izven zahtevka, kar narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe. Sodba nima razlogov o potrebnih podatkih za izračun obresti, zato je vprašljiva tudi materialnopravna pravilnost odločitve. Materialnopravno je zmoten izrek sodbe, saj iz razlogov sodbe izhaja, da je toženec porok in plačnik glavnega dolžnika družbe T., d. o. o., in je njegova obveznost solidarna, ne pa izključna, kakor bi izhajalo iz izreka sodbe. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki je nanjo podala odgovor. V odgovoru pritrjuje pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvo sodišče je razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo na podlagi določb o poroštvu, saj iz trditvene podlage izhaja, da se je toženec za obveznost kreditojemalca T., d. o. o., zavezal kot porok in plačnik. Kot sporno je bilo v postopku izpostavljeno zgolj vprašanje višine tožnikove terjatve iz naslova glavnice, rednih obresti in zakonskih zamudnih obresti, ki so nastale na podlagi sklenitve kreditne pogodbe.

6. Osrednji toženčev pritožbeni ugovor se nanaša na izračun zakonskih zamudnih obresti od glavnice. Res je, da prvo sodišče izračuna zakonskih zamudnih obresti k sodbi ni priložilo, kar pa še en pomeni – kot zmotno izpostavlja pritožba – da sodba nima razlogov, ki bi omogočili njen preizkus.

7. V točki 14 obrazložitve izpodbijane sodbe je prvo sodišče ustrezno opredelilo način izračuna zakonskih zamudnih obresti. Navedlo je vse potrebne podatke: glavnico, ki je na dan delnega plačila 19. 5. 2014 znašala 487.679,31 EUR, ter začetni in končni datum obrestovanja prej navedene glavnice (17. 1. 2013 oziroma 19. 5. 2014). Pojasnilo je, od katerega zneska in za kakšno obdobje je obračunalo zakonske zamudne obresti ter navedlo višino izračunanih zakonskih zamudnih obresti (55.391,68 EUR) za čas od vložitve predloga (17. 1. 2013) do delnega plačila (19. 5. 2014). Od kapitalizirane glavnice (543.070,99 EUR), katere izračun je natančno pojasnilo, je odštelo delno plačilo v znesku 5.854,80 EUR in ugotovilo, da znaša toženčev dolg 537.216,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 5. 2014 dalje do plačila.

8. Prvo sodišče je navedlo vse bistvene elemente, ki omogočajo preverbo izračuna prisojenega zneska. Pritožbeno sodišče je izračun na podlagi podanih podatkov preverilo in ugotovilo, da je pravilen. Sklicevanje toženca, da ne razpolaga z ustreznim programom za izračun zakonskih zamudnih obresti, ne more imeti želene teže. Program za izračun zamudnih obresti, ki je v uradni rabi pri sodišču, je dostopen na spletni strani Vrhovnega sodišča RS, zato so pritožbena zatrjevanja v tej smeri neutemeljena, neutemeljeni pa so tudi pritožbeni očitki o zagrešenih absolutnih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka in očitek o odločanju izven zahtevka.

9. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je izrek sodbe v nasprotju z razlogi sodbe, ker iz izreka ne izhaja, da je toženčeva obveznost solidarna. Toženec se je zavezal kot porok in plačnik, zato odgovarja tožnici tudi kot glavni dolžnik za celo obveznost, tožnica pa lahko zahteva izpolnitev obveznosti bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). Na strani tožnice je izbira, od koga bo terjala plačilo obveznosti. Takšna ugotovitev izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 10 obrazložitve).

10. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo, ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani (353. člen ZPP). Toženec krije svoje stroške pritožbenega postopka, odločitev o tem pa je zajeta v zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 154. člena ZPP in prvi odstavek 165. člena istega zakona).

11. O pritožbenih stroških tožnice pritožbeno sodišče ni odločalo, ker jih v odgovoru na pritožbo ni priglasila.

Op. št. (1): Ur. list RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP.