Jedro

V predlogu za obnovo postopka predlagani dokaz ni nov dokaz, saj je njegovo izvedbo tožnik predlagal že v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa ga je kot nepotrebnega zavrnilo in navedlo, da je mogoče na podlagi preostalih dokazov celovito ugotoviti dejansko stanje. Iz tega razloga predlog za obnovo postopka ni utemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je zavrglo predlog tožnika z dne 20.3.2007 za obnovo postopka.

Tožnik je podal zoper navedeni sklep pravočasno pritožbo iz razlogov bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava po določilih 1. odstavka 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter sodišču prve stopnje zadevo predloži v ponovno obravnavanje in odločanje. M.L. je kot priča sedaj predlagan zaradi drugih dejstev, kot v prvotnem postopku. Šele po zaslišanju te priče bi se sodišče lahko prepričalo, ali se lahko obnova dovoli ali ne. Tožnik je priglasil pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča v okviru pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na kršitve določil postopka iz 2. odstavka 350. člena ZPP (Ur. l. RS št. 73/07 – ZPP-UPB3) v povezavi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sodbo opr. št. III Pd 1414/2002 z dne 21.7.2004 zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev odločbe disciplinske komisije in odločbe komisije za pritožbe, s katerima je bil tožnik spoznan za odgovornega hujše kršitve delovnih obveznosti in mu je bil izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, pogojno odloženo za dobo 12 mesecev in mu je bilo naloženo plačilo škode v znesku 235.200,00 SIT. Pritožbeno sodišče je s sodbo opr. št. Pdp 452/2005-2 z dne 6.10.2005 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, pri čemer je glede na podane pritožbene ugovore posebej pojasnilo, da odločitev sodišča glede plačila zneska 233.200,00 SIT nikakor ne predstavlja, da je tožena stranka pridobila izvršilni naslov za plačilo navedenega zneska. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo opr. št. VIII Ips 24/2006 z dne 19.12.2006 revizijo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za obnovo postopka na podlagi določil 398. člena ZPP, ki določa, da se prepozen, nepopoln in nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednika senata brez naroka.

Ugotoviti je, da je tožnik uveljavljal obnovitveni razlog iz 10. točke 1. odstavka 394. člena ZPP, ki določa, da stranka lahko poda predlog za obnovo postopka, če izve za nova dejstva ali pa navede ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma, če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Ob navedenem je potrebno upoštevati tudi 395. člen ZPP, ki določa, da zaradi okoliščin, ki so naštete v 1., 8., 9. in 10. točki 394. člena ZPP, se sme dovoliti obnova postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Iz dosedanjih postopkov tudi izhaja, da je tožnik pričo M.L. predlagal že v postopku pred sodiščem prve stopnje, navedeni dokaz pa je sodišče kot nepotrebnega zavrnilo, saj je na podlagi drugih izvedenih dokazov ugotovilo, da je alarmna naprava delovala brezhibno in pravilno in da ni imela zatrjevane napake, da pa je tožnik nepravilno ravnal v nasprotju z navodili za ravnanje z alarmno napravo s tem, ko je z izklopom centrale in ponovnim vklopom povzročil samodejno gašenje, zaradi česar je pri toženi stranki nastala večja materialna škoda.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni utemeljen pritožbeni ugovor tožnika, da je v obnovitvenem postopku podal dokazni predlog z zaslišanje priče M.L. zaradi drugih dejstev, kot v prvotnem postopku. V predlogu za obnovo postopka je tožnik navedel: „da je pred nekaj dnevi slučajno srečal bivšega sodelavca M.L., ki mu je povedal, da so mu dobro poznane okoliščine izklopa alarmne naprave, zaradi česar je bil tožnik kaznovan in da iz lastnega ve, da tožnik ni mogel upravljati napravo tako, da bi pravilno reagirala, ker je imela takrat alarmna naprava napako, zaradi katere ni pravilno delovala in so jo kasneje odpravili.“ Ugotoviti je tudi, da je tožnik v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prejelo dne 11.6.2004 v VII. točki izrecno navedel: „da poudarja, da je v kritičnem obdobju res prihajalo do lažnih alarmov in sicer do 20 krat na noč, kar vse je razvidno iz kopij knjige, ki so bile že predložene sodišču v dokazne namene.“ Tožnik poudarja, da je tožena stranka vzela iz arhiva in odpeljala neznano kam vse knjige raportov – knjige poročil o dogodkih. Tožena stranka se je podala v raziskovanje, kdo je tožniku izročil navedene knjige, da jih je lahko predložil v dokazne namene in zagrozila vsakomur, ki bi kakorkoli pričal v postopku na tožnikov predlog, da ga bo kazensko premestila. Tožena stranka tako želi z nezakonitim postopkom prikriti resnico in oškodovati tožnika ter zavajati sodišče, zaradi česar tožnik pričakuje ustrezno postopanje sodišča.“ V zvezi z navedenim je tožnik kot dokaz predlagal svoje zaslišanje ter prič Đ., B. in L.(očitno M.L.). Iz navedenih navedb jasno izhaja, da je tožnik predlagal zaslišanje priče M.L. iz enakih razlogov, in sicer glede tega, da alarmna naprava ni pravilno delovala, zaradi česar tožnik z njo ni mogel ravnati tako, kot bi bilo potrebno in je prišlo do škodnega ravnanja zgolj zaradi napake v delovanju alarmnega sistema. V dosedaj izvedenih postopkih je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik ravnal nepravilno in v nasprotju z navodili za ravnanje z alarmno napravo, s tem, ko je z izklopom centrale in ponovnim vklopom povzročil samodejno gašenje, zaradi česar je toženi stranki nastala večja materialna škoda.

Tako predlagani dokaz z zaslišanjem priče M.L. ni nov dokaz, saj je njegovo izvedbo tožnik predlagal že v prvem postopku pred sodiščem prve stopnje, sodišče pa je izvedbo navedenega dokaza zavrnilo, ko je navedlo, da je kot nepotrebne zavrnilo tudi druge predlagane dokaze, saj je ocenilo, da lahko v tej zadevi odloči na podlagi tako izvedenega dokaznega postopka.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj v pritožbenem postopku ni uspel. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 154. člena ZPP v povezavi s 165. členom ZPP.

izvor: VDSS sklep Pdp 758/2007 zveza: ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10.