Jedro

Epidemiološka situacija je vplivala na zanimanje za nakup na javni dražbi, saj je nenazadnje vpliva tudi na delo sodišč. Ob tem je upoštevati tudi časovno odmaknjenost vložitve predloga (7. 2. 2024) od zadnje prodaje nepremičnine (11. 10. 2021), ki v konkretnem primeru utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev, še posebej ob tem, ko iz spisovnih podatkov izhaja, da je dražba 11. 10. 2021 (ko so bili v veljavi epidemiološki ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19) potekala v živo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z dne 7. 2. 2024 na nepremičnino z ID znakom parcela ... 118/18 in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Sicer se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v še izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z dne 7. 2. 2024 na nepremičnine z ID znaki: parcela ... 119/15,1 parcela ... 118/18 in parcela ... 118/17. 2. Zoper ta sklep se upnik po pooblaščeni odvetniški družbi pravočasno pritožuje. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi opozarja, da ZIZ ne prepoveduje ponovne vložitve izvršilnega predloga za isto stvar. Dodatno pa je sodna praksa oblikovala pogoj, po katerem mora upnik podati razloge, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da bo izvršba sedaj uspešna. Navaja, da je že v predlogu z dne 7. 2. 2024 pojasnil, da je za nepremičnino z ID znakom parcela ... 118/18 bila druga javna dražba opravljena 11. 10. 2021, kar je v času ukrepov za preprečevanje širjenja Covid-19. To je vplivalo na nizko povpraševanje in neuspešnost dražbe. Razloge sodišča prve stopnje o nezadostnosti njegovega sklicevanja na epidemijo ocenjuje kot neutemeljene, saj je splošno znano, da je ta vplivala na tržne razmere, še posebej, ker je dražba potekala v živo in ne preko spleta. Trdi, da so se od zadnje javne dražbe tržne razmere na nepremičninskem trgu znatno spremenile, saj so cene nepremičnin močno zrasle, povpraševanje po nakupu pa je višje. V potrditev slednjega se sklicuje na Poročilo GURS o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2023, iz katerega izhaja naraščanje cen nepremičnin od leta 2021. Hkrati še navaja, da je tudi sicer od zadnje javne dražbe minilo že več kot 2 leti in pri tem opozarja na obrazložitev odločbe Višjega sodišča v Mariboru I Ip 82/2022 z dne 23. 3. 2022. Glede nepremičnin z ID znakoma parcela ... 118/17 in parcela ... 119/15 pa opozarja, da sodišče prve stopnje njegovih navedb, da ti nepremičnini dolžnik ne uporablja izključno za svoje preživljanje in da nujnost uporabe zemljišča ter gospodarskega poslopja ni več izkazana, ni upoštevalo. Tako je napačno uporabilo 177. člen ZIZ s tem, ko je odločilo, da izvršba na ti nepremičnini ni dopustna. Meni še, da se je sodišče prve stopnje zgolj sklicevalo na zakonske določbe, ne da bi pri tem upoštevalo sodno prakso in temeljna načela ZIZ ter človekove pravice. Izpodbijani sklep je nezadostno obrazložen in ga ni mogoče preveriti, sodišče pa se do določenih navedb in argumentov ni opredelilo. Prav tako je v izpodbijanemu sklepu zgolj navedlo, da upnik ni izkazal spremenjen okoliščin, kljub temu, da so te javno znane in jih je zadostno opisal v predlogu za razširitev izvršbe z dne 7. 2. 2024. Oboje predstavlja pritožbeni razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje tudi ni upoštevalo pravice do sodnega varstva v 23. členu Ustave RS, ki zajema pravico upnika do poplačila iz dolžnikovega premoženja v učinkovitem izvršilnem postopku. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep spremeni v zanj pozitivno odločitev oziroma da sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Neutemeljena sta pritožbena očitka o absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev obrazložilo in navedlo razloge, zaradi katerih je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe neutemeljen. Ti razlogi si ne nasprotujejo in niso nasprotujoči izreku. Tako je v celoti omogočen pritožbeni preizkus. Ker nadalje upnik ne pojasni, do katerih navedb in argumentov se sodišče prve stopnje ni opredelilo,2 sodišče druge stopnje na takšen pritožbeni očitek ne more odgovoriti.

5. Sodišče druge stopnje ni upoštevalo pritožbenega sklicevanja na Poročilo GURS o slovenskem nepremičninskem trgu za prvo polletje 2023 in navedb, ki jih upnik podaja v zvezi z omenjenim poročilom,3 saj upnik ne pojasni, zakaj teh navedb ni podal že pred sodiščem prve stopnje, zato jih je šteti za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi 15. členom ZIZ). Gre namreč za javne podatke, ki so kot taki prosto dostopni javnosti. Vendar tudi za slednje velja, da je na stranki breme, da te podatke navede in predloži izvršilnemu sodišču, saj ga ne veže preiskovalna dolžnost. 6. Pritrditi je pritožbi, da lahko upnik ponovno zahteva izvršbo na isto nepremičnino, ko nastopijo spremenjene okoliščine, iz katerih je s stopnjo verjetnosti mogoče sklepati na uspešnost nove prodaje nepremičnine. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.4 Napačno je razlogovanje sodišča prve stopnje, da upnik z ničemer ni izkazal spremenjenih tržnih razmer in da sklicevanje na epidemiološko situacijo ni zadostno. Pritožba pravilno opozarja, da je epidemiološka situacija vplivala na zanimanje za nakup na javni dražbi, saj je nenazadnje vpliva tudi na delo sodišč.5 Ob tem pa je upoštevati tudi časovno odmaknjenost vložitve predloga (7. 2. 2024) od zadnje prodaje nepremičnine (11. 10. 2021), ki v konkretnem primeru utemeljuje sklep o verjetnosti novo nastalega zanimanja potencialnih kupcev,6 še posebej ob tem, ko iz spisovnih podatkov tudi izhaja, da je dražba 11. 10. 2021 (ko so bili v veljavi epidemiološki ukrepi za preprečevanje in obvladovanje okužb s COVID-19) potekala v živo. Sodišče druge stopnje je po pojasnjenem pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bil upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z dne 7. 2. 2024 na nepremičnino ID znak parcela ... 118/18 zavrnjen, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o predlogu za nadaljevanje izvršbe na navedeno nepremičnino.

7. Sodišče prve stopnje pa je upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičninah z ID znakoma parcela ... 118/17 in parcela ... 119/15 utemeljeno zavrnilo. Pritožbeno namreč ni sporno, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 25. 9. 2013, ki je postal pravnomočen 30. 1. 2014, odločilo, da izvršba na te nepremičnine ni dopustna iz razlogov po 177. členu ZIZ. Razlog je tako v vsebinski odločitvi sodišča in ne v neuspešni drugi prodaji nepremičnine (drugi odstavek 194. člena ZIZ). V pritožbi ponovno izpostavljene trditve, da nepremičnini dolžnik več ne uporablja izključno za svoje preživljanje oziroma da nujnost uporabe zemljišča in gospodarskega poslopja ni več izkazana, ker je od izdanega sklepa minilo že več kot 10 let, iz tega razloga zato niso pravno odločilne. Prav tako sodišče druge stopnje sledi sodišču prve stopnje, da so te navedbe pavšalne in z ničemer izkazane, saj upnik zanje ni predložil nobenega dokaza. Pritožbeno očitana kršitev določbe 177. člena ZIZ tako ni podana. Upniku je glede zatrjevane kršitve pravice do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS še pojasniti, da se lahko v skladu z isto pravico tudi dolžnik zanese na pravnomočno odločitev sodišča. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo v preostalem delu - potem ko tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) - zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 V izreku izpodbijanega sklepa po očitni pisni pomoti navedeno parcela ... 119/5. 2 Kar je sicer pritožbeni očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. 3 T. j. glede rasti cen nepremičnin. 4 Glej sklep Vrhovnega sodišče RS v zadevi II Ips 332/2011 z dne 22. 12. 2011.Prav tako primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča II Ips 37/2021 z dne 19. 5. 2023 ter sklepa Višjega sodišča v Kopru II Cp 425/2007 z dne 6. 11. 2007 ali Višjega sodišča v Mariboru I Ip 448/2011 z dne 14. 6. 2011. 5 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 641/2021 z dne 22. 10. 2021. 6 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip I Ip 82/2022 z dne 23. 3. 2022 na katerega se sklicuje upnik.