Jedro

Ker je tožena stranka po temelju, ki med strankama ni sporen, tožeči stranki odškodninsko odgovorna v celoti, torej za vso škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi prometne nezgode dne 27.1.1999, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki le 64,66% materialne škode.

Ker bi bila izdelava izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke in stroški zanjo potrebni tudi v primeru, ko bi tožeča stranka zahtevala odškodnino za nematerialno škodo le v višini dosojenega zneska za nematerialno škodo, je tožeča stranka upravičena do povračila teh stroškov v celoti, in ne le glede na uspeh v pravdi.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v delu, ki se nanaša na višino materialne škode tožnika (predzadnja in zadnja vrstica prvega odstavka izreka), tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki poleg že dosojene odškodnine še odškodnino v znesku 27.918,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

29.6.2000 dalje do plačila, ter v delu, ki se nanaša na pravdne stroške (tretji odstavek izreka), tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki poleg že dosojenih stroškov pravdnega postopka še 40.334,40 SIT stroškov pravdnega postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.1.2005 do plačila, vse v roku 15 dni, pod izvršbo. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi, tako da se sodba v celoti glasi:

" Tožena stranka je dolžna plačati tožniku odškodnino v znesku

1.648.848,63 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe

28.1.2002 do dneva sodbe sodišča prve stopnje, v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od dne 28.1.2005 pa do plačila pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti in

79.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2000 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

V ostalem se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 384.220,59 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od

27.1.2005 do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo." Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 34.410,00 SIT stroškov pritožbenega postopka, z zakonitimi zamudnimim obrestmi od

12.10.2005 do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka Z. d.d., dolžna plačati tožniku T. G., odškodnino v znesku

1.648.848,63 SIT z zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe

28.1.2002 do dneva sodbe sodišča prve stopnje, v višini predpisane obrestne mere, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od dne 28.1.2005 pa do plačila pa po predpisani obrestni meri zamudnih obresti in

51.081,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2000 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. V ostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo ter odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 343.886,19 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe prve stopnje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožeča stranka. V pritožbi pravi, da je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno priznalo gmotno škodo iz naslova plačila M. le v višini 64 %, kar je za 27.918,60 SIT premalo. Sodišče prve stopnje bi moralo materialno škodo priznati v celoti, to je v znesku 79.000,00 SIT. Prav tako bi moralo priznati povračilo stroškov izvedenca v celotni višini, to je v znesku

114.132,42 SIT, in ne le glede na uspeh, kot je to storilo pri ostalih stroških. Sodišče prve stopnje je zato iz tega naslova pritožniku dosodilo za 40.334,40 SIT premalo stroškov. Sodišče prve stopnje je tudi napačno obračunalo višino DDV, saj ga je obračunalo od višine 100% stroškov, ne pa le od višine priznanih stroškov.

Tožnik bo moral zato sedaj plačati 61.050,00 SIT DDV, čeprav bo dobil od tožene stranke povrnjenega le 64,66 % tega zneska. Tako bo plačal za 21.575,07 SIT več DDV kot pa ga bo dobil povrnjenega od tožene stranke. Tožeča stranka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, da v izpodbijanem zavrnilnem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da mu prizna gmotno škodo v celoti in stroške izvedenca v celoti ter pravilno ugotovi višino DDV, tožniku pa prizna tudi pritožbene stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe sodišča druge stopnje do plačila, podrejeno pa da napadeni del sodbe razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje, pri čemer so pritožbeni stroški nadaljnji pravdni stroški.

Pritožba je delno utemeljena.

Tožeča stranka utemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v zvezi z odškodnino, dosojeno za materialno škodo. Tožeča stranka je v tej zadevi zahtevala poleg plačila odškodnine za nematerialno škodo tudi plačilo odškodnine za materialno škodo v višini 79.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva plačila tega zneska M. za opravljeni zdravstveni pregled. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno ugotovilo, da je bila ta zdravstvena storitev potrebna. Napačno pa je zaključilo, da je tožeča stranka upravičena le do povračila 64,66 % zneska, ki ga je za to storitev plačala. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da navedeni odstotek predstavlja sorazmerje med višino dosojene odškodnine za nematerialno škodo v znesku 1.648.848,63 SIT in višino zahtevka tožeče stranke za povračilo nematerialne škode v višini 2,550.000,00 SIT. Ker je tožena stranka po temelju, ki med strankama ni sporen, tožeči stranki odškodninsko odgovorna v celoti, torej za vso škodo, ki je tožeči stranki nastala zaradi prometne nezgode dne

27.1.1999, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki le 64,66% materialne škode. Znesek 79.000,00 SIT, ki predstavlja materialno škodo, ki je tožeči stranki nastala kot posledica navedene prometne nezgode, je zato tožena stranka dolžna plačati tožeči v celoti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v delu, ki se nanaša na materialno škodo na podlagi določbe 4. točke 358. člena ZPP (Zakon o pravdnem postopku, Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004) spremenilo tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki poleg dosojene odškodnine še znesek 27.918,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 29.6.2000 dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Pritožba je utemeljena tudi v delu, ki se nanaša na povrnitev stroškov izvedenca medicinske stroke. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je tožeča stranka za izvedenca medicinske stroke plačala znesek 114.132,42 SIT, sodišče prve stopnje pa ji je priznalo povračilo le 64,66% teh stroškov. Navedeni znesek predstavlja stroške pravdnega postopka, do povrnitve katerih je stranka, glede na določbo 2. odst. 154. člena ZPP, praviloma upravičena sorazmerno svojemu uspehu v pravdi. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bila izdelava izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke in stroški zanjo potrebni tudi v primeru, ko bi tožeča stranka zahtevala odškodnino za nematerialno škodo le v višini dosojenega zneska za nematerialno škodo in da je zato tožeča stranka upravičena do povračila teh stroškov v celoti, in ne le glede na uspeh v pravdi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tudi v tem delu ugodilo, in odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka na podlagi 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo v plačilo še 40.334,40 SIT stroškov pravdnega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

V preostalem je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo.

Pritožbene navedbe o tem, da je sodišče prve stopnje napačno obračunalo DDV, ker bo tožena stranka tako tožeči stranki povrnila le del plačanega DDV, so neutemeljene. Znesek 61.050,00 SIT iz naslova DDV predstavlja del stroškov pravdnega postopka tožeče stranke, do povračila katerih pa je tožeča stranka glede na določbo 2. odst. 154. člena ZPP upravičena le sorazmerno uspehu v tej pravdi.

Tožeča stranka je s pritožbo delno uspela, s tem pa je s svojim zahtevkom uspela v večjem deležu kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje (64,66%), in sicer v deležu 72,5 %. Od zahtevanih 3,200.000,00 SIT iz naslova nematerialne škode in 80.000,00 SIT iz naslova materialne škode, skupaj 3,280.000,00 SIT, ji je sodišče dosodilo znesek 1,648.848,63 SIT iz naslova nematerialne škode in znesek 79.000,00 SIT iz naslova materialne škode, skupaj 1,727.848,63 SIT. Ker je tožena stranka po vložitvi tožbe tožeči stranki plačala znesek 650.000,00 SIT, tožeča stranka pa je nato v tem delu delno umaknila zahtevek, je glede na določbo 1. odst. 158. člena ZPP potrebno šteti, da je tožeča stranka uspela tudi s tem delom zahtevka. Skupaj ji bo torej tožena stranka plačala 2,377.848,63 SIT, to je 72,5 % od zahtevanih 3,280.000,00 SIT. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje, poleg zneska

114.132,42 SIT, ki ga je tožeča stranka plačala za izvedenca medicinske stroke in je do njegove povrnitve upravičena v celoti, priznalo tožeči stranki skupaj 436.405,00 SIT stroškov pravdnega postopka (2775 točk za odvetniške storitve, 2% materialnih stroškov, znesek 61.050,00 SIT iz naslova DDV in znesek 64.000,00 SIT sodnih taks). Tožeča stranka je glede na večji uspeh v tej pravdi upravičena do povračila 72,5 % od tega zneska, to je do 316.393,63 SIT, ob pobotanju tega zneska s stroški prvostopenjskega postopka tožene stranke v višini 4.400,00 SIT (to je 27,5 % od toženi stranki priznanih 16.000,00 SIT stroškov prvostopenjskega postopka) pa je tožeča stranka upravičena do povračila 311.993,63 SIT stroškov prvostopenjskega postopka. Ker je sodišče prve stopnje v tretjem odstavku izpodbijane sodbe odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške prvostopenjskega postopka v višjem znesku, to je v znesku 343.886,19 SIT, pritožbeno sodišče ni spremenilo izreka o stroških postopka iz tretjega odstavka izpodbijane sodbe (razen glede stroškov izvedenca medicinske stroke) v skladu z gornjimi ugotovitvami, saj bi bilo to v škodo tožeči stranki, ki se je edina pritožila zoper izpodbijano sodbo (359. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

Pritožbeno sodišče je na podlagi določb 1. in 2. odst. 165. člena v zvezi z 2. odst. 154. člena ZPP odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka, sorazmerno z njenim uspehom s pritožbo. Tožeča stranka je s pritožbo uspela v 75,98% (od s pritožbo zahtevanih skupaj 89.828,07 SIT ji je pritožbeno sodišče dosodilo skupaj še 68.253,00 SIT). Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo zahtevane stroške za sestavo pritožbe v višini 150 točk (po 1. točki tar. št. 21 v zvezi s 1. točko tar. št. 18 Odvetniške tarife) ter glede na določbo 4. točke tar. št. 39 Odvetniške tarife le še 20 točk od zahtevanih 50 točk za poročilo stranki. Ob upoštevanju sedanje vrednosti odvetniške točke (110 SIT), 2 % materialnih stroškov, 20 % DDV in 22.400,00 SIT stroškov sodne takse za pritožbo je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo skupaj 45.288,80 SIT pritožbenih stroškov. Tožnik je glede na uspeh s pritožbo upravičen le do povrnitve 75,98% tega zneska, to je do 34.410,00 SIT. Pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo dvakrat po 100 točk za pregled sodb sodišča prve in druge stopnje, saj so ta opravila že vključena v sestavo pritožbe.